4.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/92

1.1

Odbor pozdravlja pobudo Evropske komisije in meni, da je treba evropsko politiko na področju azila znova preučiti in prilagoditi.

1.2

Odbor meni, da mora načelo solidarnosti ostati temelj azilne politike, čeprav število in velikost držav članic ter njihova neenaka izpostavljenost tokovom beguncev ustvarjajo razlike, ki jo zapletajo. Solidarnost ne sme veljati zgolj za načelo, ki krepi učinkovitost politik, ampak za temeljno vrednoto, ki upravičuje in krepi sprejete ukrepe.

1.3

Treba si bo močno prizadevati za to, da bodo javno mnenje, nacionalne, regionalne in lokalne uprave ter nosilci političnega odločanja enotno podprli temeljne vrednote azilne politike, tj. spoštovanje temeljnih človekovih pravic, pomoč ljudem v kritičnih razmerah, solidarnost in zaupanje med državami članicami.

1.4

Odbor meni, da bi pristop, ki bi temeljil na spodbudah, lahko omogočil tekoče delovanje azilne politike, če se bodo najprimernejše spodbude pravilno opredelile in ustrezno podprle, tudi s finančnega vidika.

1.5

Glede praktičnega sodelovanja Odbor poziva Evropski azilni podporni urad (EASO), naj hitreje razvija svoje operativne zmogljivosti. Nujna in nepogrešljiva okrepitev zmogljivosti tega urada mora biti usklajena z načrtovanjem in izvajanjem programov v okviru Sklada za azil in migracije.

1.6

Odbor tudi poziva k izboljšanju ukrepov vključevanja beguncev. Evropski azilni sistem, za katerega si prizadevamo, ima očitno učinkovite postopke za naglo in pravilno dodeljevanje statusa begunca, vendar pa bo morda neuspešen na področju vključevanja.

1.7

Azilna politika že ima horizontalno strukturo, poleg tega pa bi morala zajeti vidik celotnega "cikla" azila in torej v središče postopka postaviti osebe v nevarnih razmerah. Tako bo mogoče identificirati zastoje in neskladja.

1.8

Treba je opozoriti, da se načelo solidarnosti ne uporablja samo na ravni držav, ampak gre za splošno načelo, ki velja tudi za medčloveške odnose med ljudmi in skupinami. Duha človeške solidarnosti je treba gojiti in spodbujati širše od okvira racionalnih argumentov in pritiska politik priseljevanja in azila, saj je ena od temeljnih vrednot Evropske unije.

1.9

Izkušnje, ki so jih na tem področju pridobili organizacije civilne družbe in Odbor, lahko prispevajo k popolnejši in podrobnejši oceni azilne politike.

2.1

Komisija v sporočilu navaja: "Solidarnost je ena temeljnih vrednot Evropske unije in vodilno načelo skupne evropske azilne politike […]. Zdaj je zapisana v členu 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije."

2.2

Kot nadalje poudarja, azilni tokovi niso stalni in "število prošenj za azil v državah EU-27 se je gibalo od rekordnih 425 000 prošenj leta 2001 do manj kot 200 000 prošenj leta 2006, pri čemer se za [leto 2011] pričakuje velik porast".

2.3

Komisija predlaga "okrepitev solidarnosti znotraj EU na področju azila, ki bo zajemala naslednje štiri vidike: praktično sodelovanje in tehnično pomoč, finančno solidarnost, dodelitev odgovornosti in izboljšanje orodij za upravljanje azilnega sistema".

2.4

Namen sporočila Komisije je tudi, "da prispeva k dokončanju ‧azilnega svežnja‧ leta 2012, saj bo prihodnjih nekaj mesecev odločilnega pomena za uresničitev tega cilja; razsežnost solidarnosti ima pri tem pomembno vlogo".

3.1

Odbor pozdravlja pobudo Evropske komisije in meni, da je treba evropsko azilno politiko poglobljeno preučiti, da bi jo lahko na podlagi zastavljenih ciljev bistveno prilagodili.

3.2

Azilna politika se danes v Evropski uniji postavlja pod vprašaj zaradi nedavnih političnih dogodkov v Severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in na Daljnem vzhodu. Številni ljudje so se bili prisiljeni zaščititi tako, da so poiskali zatočišče v državah članicah EU.

3.3

Odbor meni, da mora načelo solidarnosti ostati temelj azilne politike, čeprav število in velikost držav članic ter njihova izpostavljenost tokovom beguncev na splošno zapletajo praktično izvajanje in usklajevanje te solidarnosti.

3.4

Azilni sistem mora biti prožen, da bi lahko prenesel nihanja v tokovih beguncev, biti pa mora tudi trden, da bodo institucionalni postopki in drugi ukrepi vključevanja lahko prinesli konkretne rezultate.

3.5

Treba je tudi opozoriti, da se načelo solidarnosti ne uporablja samo na ravni držav, ampak gre za splošno načelo, ki velja tudi za medčloveške odnose med ljudmi in skupinami. Duha človeške solidarnosti je treba gojiti in spodbujati širše od okvira racionalnih argumentov in pritiska politik priseljevanja in azila, saj je ena od temeljnih vrednot Evropske unije.

3.6

Odbor pozdravlja poudarek, ki ga Komisija daje zaupanju. Načelo solidarnosti dopolnjuje načelo zaupanja, kar pomeni, da imajo države članice še več odgovornosti. Uspeh te politike je odvisen od vzajemne udeležbe in podpore vsake države članice. Ukrepanje vsake države članice je odvisno od ukrepanja drugih držav članic, kar kaže na to, kako pomembno si je pogumno prizadevati za koordinacijo in usklajevanje.

3.7

Vendar želi Odbor omeniti, da azilna politika še zdaleč ni usklajena in učinkovita. Med državami članicami ostajajo razlike glede odprtosti in pripravljenosti na sprejem beguncev, pa tudi glede razvoja evropske azilne politike. Treba si bo močno prizadevati za to, da bodo javno mnenje, nacionalne, regionalne in lokalne uprave ter nosilci političnega odločanja enotno podprli temeljne vrednote azilne politike, tj. spoštovanje temeljnih pravic, pomoč ljudem v kritičnih razmerah, solidarnost in zaupanje med državami članicami. Večjo pozornost bi bilo treba posvetiti tudi izvajanju te politike. Izkušnje s terena kažejo, da so prosilci za azil ranljivi, tako v svojih državah izvora kot v državi gostiteljici.

3.8

Organizirana civilna družba, katere stališča redno izraža Odbor, je opozorila na pomanjkljivosti azilne politike glede vizije, strukture in izvajanja ter pripravila vrsto priporočil za njeno izboljšanje. Dosedanje prilagoditve na področju usklajevanja, financiranja posebnih programov ali institucionalnih reform niso uspele utrditi skupne azilne politike. Potrebna je reforma te politike in Odbor ponavlja svojo pripravljenost, da k temu procesu prispeva.

3.9

Odbor ocenjuje, da je zdaj pravi čas za to, da se veliko odločneje konkretizirata načeli solidarnosti in zaupanja. Predlaga zlasti dve dopolnilni smeri ukrepanja. S prvo naj bi se srednje- in dolgoročno spremenila mnenja in nagnjenja glede azila, zlasti med oblikovalci javnega mnenja, nosilci političnega odločanja in javnimi uradniki na lokalni in nacionalni ravni.

3.10

Drugo smer ukrepanja delno že vključujejo dosedanja prizadevanja, vendar bi jih bilo treba bolje strukturirati in formulirati. Nanaša se na dopolnitev podpore, ki jo načeloma solidarnosti in zaupanja dajejo institucionalni mehanizmi, ki spodbujajo udeležbo nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti. Pristop, ki bi temeljil na spodbudah, bi lahko omogočil tekoče delovanje azilne politike, če se bodo najprimernejše spodbude pravilno opredelile in ustrezno podprle, tudi s finančnega vidika.

3.11

Odbor predlaga tudi izboljšanje ukrepov vključevanja beguncev. Organizacije, ki so dejavne na tem področju, imajo številne dokaze za to, da prosilce za azil ogroža diskriminacija, da nimajo dostopa do osnovnih javnih storitev, da imajo težave z iskanjem namestitve in z zagotavljanjem lastne varnosti. Kljub učinkovitim postopkom, ki bodo omogočili naglo in pravilno dodeljevanje statusa begunca, obstaja nevarnost, da bo predvideni evropski azilni sistem neuspešen na področju vključevanja.

3.12

Glede tega Odbor priporoča, da se azilna politika poleg obstoječe horizontalne strukture analizira tudi z vidika celotnega "cikla" azila, ki sledi poti oseb v nevarnosti od njihovega vstopa na ozemlje Unije skozi azilne postopke, vključuje pa tudi ukrepe vključevanja ter srednje- in dolgoročne možnosti za vključevanje ali po potrebi vrnitev v rodno državo. Če se pri pripravi politike sledi celotnemu "ciklu" azila, pri tem pa osredotoči na osebo v nevarnih razmerah, bo to pomembno prispevalo k identifikaciji zastojev in neskladij.

3.13

Izkušnje, ki so jih na tem področju pridobili organizacije civilne družbe in Odbor, lahko prispevajo k popolnejši in podrobnejši oceni azilne politike, ki se upravičeno postavlja pod vprašaj zaradi nedavnih političnih dogodkov v državah v sosedstvu EU. Odbor meni, da bi bilo v sporočilu Komisije primerno natančneje razmisliti o vlogi organizacij civilne družbe.

3.14

Odbor obenem pozdravlja udeležbo Odbora regij in lokalnih oblasti pri pripravi azilne politike in ocenjuje, da je vloga oblasti na podnacionalni ravni osrednjega pomena za uspeh te politike, zlasti ukrepov vključevanja. Oblasti na podnacionalni ravni bi bilo treba spodbujati, naj prevzamejo večjo vlogo pri vključevanju beguncev, zlasti z aktivnimi ukrepi financiranja.

4.1

Odbor pozdravlja poudarek, ki ga Komisija daje vidikom, povezanim s praktičnim sodelovanjem. Podobno kot potrebne spremembe, ki se predvidevajo za zakonodajni sveženj, bo tudi praktično sodelovanje omogočilo konkretne izboljšave v okviru azilnih postopkov. Cilj boljšega praktičnega sodelovanja bi morala biti omejitev birokracije, povezane z dodeljevanjem azila, in skrajšanje trajanja teh postopkov.

4.1.1

Ustanovitev urada EASO je pobuda, ki jo je treba pozdraviti in ki, čeprav dela šele prve negotove korake, že kaže, da med državami članicami obstaja izjemen potencial za sodelovanje. Prvi ukrepi EASO se nanašajo zlasti na pomoč in usposabljanje. Odbor ta urad poziva, naj hitreje napreduje in razvije svoje operativne zmogljivosti. Nujna in nepogrešljiva okrepitev zmogljivosti EASO mora biti usklajena z načrtovanjem in izvajanjem programov v okviru Sklada za azil in migracije. Napotitev osebja in izvajanje izrednih ukrepov bi lahko izboljšala prepoznavnost te strukture, pa tudi zaupanje, ki ga zbuja. Predvideno letno poročilo bi lahko pomagalo pridobiti ustrezne podatke s področja azila. Odbor upa, da bo letno poročilo upoštevalo številne dokaze, ki jih lahko zagotovijo organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem področju.

4.1.2

Odbor spodbuja EASO, naj naglo razvije svoj sistem zbiranja podatkov pri državah izvora priseljencev. To bi državam članicam omogočilo, da v želenem času pridobijo zanesljive in primerljive podatke, ki bi lahko olajšali postopek, saj bi postal hitrejši in morda pravičnejši. Podobno je treba predvideti oceno teh informacij na neodvisni osnovi.

4.1.3

Okrepitev EASO je sicer dobrodošla pobuda, vendar držav članic ne sme ovirati pri razvoju lastnih institucij in zmogljivosti za upravljanje težav na področju azila. Po vzoru ukrepov za spodbujanje mora okrepitev EASO spremljati vzpostavitev mehanizmov, katerih namen je zagotoviti večjo pripravljenost nacionalnih oblasti za evropsko sodelovanje in učinkovito upravljanje izzivov na področju azila.

4.1.4

Krizne razmere so preizkus ustreznosti institucionalnih rešitev – z mešanimi rezultati v primeru azilne politike. Evropska unija in države članice so na splošno slabo pripravljene na sprejem izrednih tokov beguncev, čeprav preprosta analiza kaže, da jih je mogoče predvideti, vsaj njihove vstopne točke. Odbor predlaga, da se velika pozornost nameni okrepitvi zmogljivosti držav članic, ki so tokovom beguncev – normalnim in izrednim – najbolj izpostavljene.

4.1.5

Prizadevanja za poglobitev sodelovanja EASO z drugimi posebnimi agencijami EU, kot je Frontex, so dobrodošla. Odbor vztraja, da mora EASO posebno pozornost posvetiti vprašanju temeljnih pravic ljudi, s katerimi je v stiku, neposredno ali posredno. Sodelovanje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice je nepogrešljivo, če želimo doseči strukturno in operativno ravnovesje med instrumenti azilne politike.

4.1.6

Odbor podpira idejo o uporabi mehanizma na področju civilne zaščite v primeru izrednih migracijskih tokov. Ta možnost pa vseeno ne sme oslabiti pripravljenosti nacionalnih oblasti za vzpostavitev trdnih azilnih sistemov, ki lahko prenesejo nihanja v tokovih beguncev.

4.1.7

Prednost je treba dati uporabi sredstev iz sedanjega finančnega leta za učinkovito izvajanje prenovljenega zakonodajnega svežnja. Vendar želi Odbor pritegniti pozornost na dejstvo, da je treba še naprej krepiti zmogljivosti držav članic, ki se soočajo s tokovi beguncev. Ker geopolitične razmere v državah, iz katerih izvirajo ti tokovi, ostajajo negotove, ne moremo pričakovati, da se bo število beguncev bistveno zmanjšalo. Zato je poleg prizadevanj za usklajevanje in izvajanje zakonodaje pomembno utrjevati sisteme v izpostavljenih državah. Obstoječi projekti, ki so v večji meri inovativni, se morajo nadaljevati in uživati ustrezno podporo. Brez prepričljivih rezultatov bo zaupanje držav članic v podporo EU usahnilo, to pa bo vplivalo tudi na njihovo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje v prihodnosti.

4.1.8

Od leta 2014 bo državam članicam na voljo nov sklad za azil in migracije. Odbor Komisijo spodbuja, naj z državami članicami začne resen dialog, da bi natančno opredelili potrebe in prednostne naloge na nacionalni ravni. V tem dialogu morajo obvezno sodelovati tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor kot zastopnik organizirane civilne družbe, Odbor regij in lokalne oblasti. Načrtovanje programov tega sklada mora jasno kazati potrebe in prednostne naloge držav članic, pa tudi razpoložljive vire in instrumente. Odbor tudi meni, da bodo zaradi obveznosti priprave letnega poročila o uporabi sredstev države članice prevzele več odgovornosti, dobile pa bodo tudi večjo spodbudo, da še bolj odločno uresničujejo cilje azilne politike.

4.1.9

Odbor ugotavlja, da imajo organizacije civilne družbe težave pri pridobivanju potrebnega financiranja za izvedbo projektov, ki imajo lahko pomemben lokalni učinek. Postopke bi bilo treba poenostaviti, da se olajša udeležba civilne družbe in prosilcev za azil.

4.1.10

Odbor podpira namero Komisije, da sredstva, ki so na voljo, prednostno uporabi za države, ki so trenutno izpostavljene tokovom beguncev. Ta ukrep bo omogočil večje sodelovanje teh držav in utrditev obstoječih zmogljivosti. Poleg tega pa odlično ponazarja izvajanje ključnega načela azilne politike, solidarnosti, v praksi.

4.1.11

V istem duhu Odbor brez pridržkov podpira finančne spodbude, ki bi morale biti dodeljene državam članicam, podobne tistim, ki se trenutno uporabljajo za preselitev posebnih kategorij beguncev (ranljive skupine in osebe, ki prihajajo v okviru regionalnih programov zaščite), da se zagotovi nadomestilo tistim državam članicam, ki se strinjajo s premestitvijo upravičencev do mednarodne zaščite iz druge države članice.

4.1.12

Sredstva, ki so na voljo, je treba tudi dopolniti z drugimi viri financiranja, kot sta Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj. Odbor sicer priporoča, da se v projekte bolj vključijo organizirana civilna družba ter lokalne in regionalne oblasti.

4.2

Odbor podpira tudi prizadevanja za reformo dublinske uredbe. Številni elementi, na katere so zlasti opozorile organizacije civilne družbe, dokazujejo, da sistem ne izpolnjuje svojih ciljev. Temeljnega pomena v razpravah o reformi te uredbe, ki bodo potrebne tako srednje- kot dolgoročno, so tudi sklepi in priporočila Evropskega sodišča za človekove pravice. Odbor ostaja pripravljen na razpravo in podpira vsa prizadevanja za analizo, oceno in opredelitev najprimernejših uredb in načinov posredovanja. Sklicevanje na temeljne pravice kot prednostnega merila v ocenjevanju dublinskega sistema je več kot zaželeno.

4.3

Kar zadeva premestitev prosilcev za mednarodno zaščito, Odbor meni, da ta ni potrebna, če imajo prosilci v državi, kjer so zaprosili za azil, dostojne pogoje in če se njihove prošnje obravnavajo hitro. Okrepiti je treba zmogljivosti držav članic za sprejem. V nasprotnem primeru bo morda prepričljivejša uporaba prostovoljnega sistema premestitve prosilcev na podlagi spodbud.

4.3.1

Obstaja sicer splošno soglasje o potrebi po premestitvi upravičencev do mednarodne zaščite, vendar države članice ne sodelujejo s pravim prepričanjem. Pilotni projekt, ki ga je podprla Komisija, ni uspel vzpostaviti učinkovitega sistema premestitve. Odbor želi spodbuditi Komisijo, EASO in države članice, naj še naprej sodelujejo v okviru tega projekta, in priporoča, da se ga preoblikuje v trajen program na prostovoljni osnovi. Enako bistveno je, da se opredelijo in uporabijo spodbude, ki bodo omogočile izboljšanje udeležbe držav članic v tem stalnem programu. Obseg teh spodbud in njihova utemeljitev morajo biti v središču načrtovane ocene Komisije.

4.4

Vzpostavitev skupne obravnave prošenj za azil bi lahko bila koristno orodje za izvajanje azilne politike. Odbor z zanimanjem pričakuje rezultate ocene Komisije o tem zapletenem vprašanju tako s pravnega kot operativnega vidika. Odbor meni, da bi bila skupna obravnava lahko ustrezen odziv na nihanja v azilnih tokovih. Poleg tega bi lahko prinesla standardni postopek, ki bi ga lahko države članice uporabile pri izvajanju lastnih dejavnosti. Odbor ocenjuje, da bi bilo treba spodbujati tako skupno obravnavo kot, sočasno, tudi krepitev nacionalnih zmogljivosti, če se seveda upošteva ta ocena učinka. Te zmogljivosti zadevajo širše delovanje, ne samo preproste obravnave prošenj, in države članice bi bilo treba spodbuditi, naj še naprej prevzemajo aktivno vlogo na vseh področjih azilne politike.

4.5

Odbor izraža zadovoljstvo z možnostjo uporabe mehanizma iz direktive o začasni zaščiti, kadar so izpolnjeni pogoji. Izredni tokovi beguncev so sicer redki, vendar povzročijo kritična obdobja, na katera se morajo evropske in nacionalne institucije naučiti odzvati. Odbor želi pritegniti pozornost na prakse, povezane z reševalnimi akcijami, in ponavlja, da je treba v celoti spoštovati načelo nevračanja.

4.6

Odbor pozdravlja stopnjo zrelosti in razvoja azilne politike, ki se je pokazala v primeru Grčije. Orodja za kaznovanje kršitev evropske zakonodaje bi morali spremljati podporni ukrepi. Odbor poziva Komisijo in druge specializirane agencije, naj sprejmejo proaktivni in preventivni pristop do držav članic, ki morajo izboljšati delovanje svojih azilnih sistemov. Program pomoči Grčiji je sicer pomemben korak naprej, vendar ga je treba še naprej ustrezno financirati. Primera Grčije in Malte predstavljata preizkus azilne politike. Če države članice in evropske institucije ne bodo uspele pokazati prave solidarnosti z državami, ki se soočajo z velikimi tokovi beguncev, bo skupna azilna politika neuspešna, kar bo imelo zelo hude posledice za številne ljudi v kritičnih razmerah. Pomoč mora biti raznolika, okrepljena in usklajena.

4.7

Odbor podpira okrepitev trdnosti dublinskega sistema, zlasti glede izboljšanja nadzora in oblikovanja mehanizma za zgodnje opozarjanje. To bi državam članicam lahko pomagalo, da se bolje pripravijo na ukrepanje pri tokovih beguncev in učinkoviteje usklajujejo azilno politiko. Ta orodja bi morala biti jasno opredeljena glede na potrebe držav članic, pri čemer je treba nujno spoštovati temeljne pravice beguncev.

4.8

Boljše upravljanje meja in učinkovitejša vizumska politika bi lahko prispevala k utrditvi azilne politike. Odbor izraža zadovoljstvo z doseženim napredkom na tem področju, vendar pa ocenjuje, da utegne biti zaščitna klavzula, ki bi omogočila začasno prekinitev odprave vizumske obveznosti za državljane tretje države, problematična, čeprav je treba dokazati obstoj dokazov, da je zaradi odprave vizumov prišlo do zlorabe azilnega sistema.