[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 2.4.2008

COM(2008) 162 konč.

2008/0063 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 423/2004 glede obnovitve staležev trsk in spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93

{SEC(2008) 386}

{SEC(2008) 389}

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Cilj tega predloga je sprememba Uredbe Sveta (ES) št. 423/2004 z dne 26. februarja 2004 o uvedbi ukrepov za obnovitev staležev trsk, t. i. načrta za obnovitev staležev trsk. Splošni cilj Uredbe (ES) št. 423/2004 je zagotovitev varne obnovitve staležev trsk, da se doseže previdnostni obseg staleža, ki ga priporočajo znanstveniki, v petih do desetih letih. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je v svojem znanstvenem mnenju na podlagi mnenja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) navedel, da zmanjšanje ulova zaradi skupnega vpliva celotnega dovoljenega ulova, tehničnih ukrepov (npr. velikost mrežnega očesa, sestava ulova, zaprtje območja) in dopolnilnih predpisov za upravljanje ribolovnega napora zdaleč ni zadostno, da bi se na njegovi podlagi smrtnost zaradi ribolova znižala na raven, ki bi omogočila obnovitev staležev trsk. Med štirimi staleži trsk iz načrta se je le stalež trske v Severnem morju nekoliko obnovil (en letnik več kot v prejšnjih letih), medtem ko pri ostalih staležih trsk ni očitnih znakov obnovitve. Zaradi počasnega napredka pri doseganju obnovitve staležev trsk je treba spremeniti pogoje načrta. Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Uredbe (ES) št. 423/2004, in s tem povezan sistem za upravljanje ribolovnega napora (ki se uporablja od leta 2003 na podlagi Uredbe o letnem dovoljenem ulovu in kvotah) ter mnenja interesnih skupin, izražena na simpoziju o obnovitvi staležev trsk, ki je potekal marca 2007, omogočajo opredelitev glavnih vidikov načrta, ki jih je treba spremeniti, da bi bil učinkovitejši. Glavni novi elementi, ki jih je treba vključiti in ki upravičujejo to spremembo, so: Potreba po spremembi ciljev Na podlagi sedanjih dokazov o vplivu globalnega segrevanja je treba spremeniti dolgoročne cilje načrtov za obnovitev. Namesto ciljev doseganja posebnih ravni biomase, ki zaradi spreminjanja oceanskih razmer morda niso več uresničljivi, mora biti načrt usmerjen na doseganje optimalne stopnje izkoriščanja, ki bo zagotovila najvišji trajnostni donos, ki je v novih razmerah mogoč. Poenostavitev sistema za upravljanje ribolovnega napora Sistem za upravljanje ribolovnega napora, ki se uporablja na podlagi Priloge k Uredbi o letnem dovoljenem ulovu in kvotah, je postal tako zapleten, zlasti zaradi številnih odstopanj, da ga je težko izvajati, spremljati in nadzorovati. Zato je nujen nov sistem na podlagi zgornjih mej ribolovnega napora, ki jih države članice določijo same, da se Uredba dodatno poenostavi ter se zagotovita večja prilagodljivost za države članice in učinkovitejše izvajanje. Prilagajanje načrta različnim ravnem obnovitve Načrt mora določiti, da se lahko v primeru izboljševanja stanja staležev uporabijo postopnejši pristopi. Zato spremenjeni načrt uvaja modularni pristop, pri katerem je nadzor nad smrtnostjo zaradi ribolova odvisen od dosežene ravni obnovitve. Določba za pravila ulova v razmerah s pomanjkljivimi podatki Nedavne izkušnje kažejo tudi, da znanstvenikom zaradi slabe kakovosti podatkov pogosto ni uspelo zagotoviti parametrov za strogo izvajanje sedanjega načrta. Zato je Svet sprejemal začasne odločitve. Zagotoviti je treba jasna pravila, ki bodo veljala, kadar znanstveniki ne bodo mogli zagotoviti natančne ocene stanja staležev. Potreba po zmanjšanju zavržkov trsk Manjši zavržki morajo biti pomemben del spremenjenega načrta. Vključiti je treba nove mehanizme, da se ribiče spodbudi k sodelovanju v programih za izogibanje trski. Vključitev staležev trsk v Keltskem morju Ti staleži niso bili vključeni v načrt za obnovitev staležev trsk iz leta 2004 zaradi svojega boljšega stanja ohranjenosti. Vendar zadnje ocene potrjujejo, da je tudi za te staleže značilen podoben čezmeren ribolov kot za druge staleže trsk v vodah Skupnosti. Zato jih je treba vključiti v načrt za obnovitev. V zvezi s tem je treba novi strukturi in določbam prilagoditi tudi določbe o nadzoru. Zato je treba spremeniti sedanji načrt za obnovitev staležev trsk, da bi postal celovitejši, da bi upošteval nedavni razvoj ter da bi bil preprostejši, učinkovitejši in enostavnejši za izvajanje, spremljanje in nadzor. Ob upoštevanju predloženih predlogov sprememb načrta za obnovitev staležev trsk je treba izboljšati nekatere nadzorne ukrepe iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike, da se zagotovi skladnost z ukrepi iz spremenjenega načrta za obnovitev staležev trsk. |

120 | Splošno ozadje Med reformo skupne ribiške politike leta 2002 sta se Komisija in Svet dogovorila o postopnem izvajanju večletnih načrtov in načrtov za obnovitev v zvezi z ribolovnimi viri v interesu Skupnosti. Načrti so bili oblikovani za večino staležev trsk v vodah Skupnosti, dva staleža osliča, dva staleža škampov (Nephrops), dva staleža morskega lista ter staleže morske plošče in lista v Severnem morju. Države članice so leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju (v Johannesburgu) podpisale tudi načrt za izvajanje. Ta načrt za izvajanje vključuje obveznost izkoriščanja ribolovnih virov v skladu z največjimi trajnostnimi donosi do leta 2015. Večletni načrt za obnovitev se je prvič uporabil za staleže trsk v vodah Skupnosti. Čeprav je bilo sprejetih več načrtov za obnovitev in upravljanje, ostaja obnovitev staležev trsk ključni sestavni del skupne ribiške politike, kot je bila spremenjena leta 2002. Zaradi pomena ribolova trsk, njegovega vpliva na ribolov drugih vrst, velikega gospodarskega in socialnega interesa ter vrednosti trske kot simbolične vrste je treba zagotoviti uspešno obnovitev staležev trsk. Zato je treba pomanjkljivosti sedanjega načrta, ki so jih ugotovili znanstveniki in interesne skupine, odpraviti tako, da se ta načrt spremeni. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike določa splošni okvir za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov in opredeljuje primere, v katerih Svet sprejme načrte za upravljanje in obnovitev. Uredba Sveta (ES) št. 423/2004 z dne 26. februarja 2004 o uvedbi ukrepov za obnovitev staležev trsk. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Cilj predloga v zvezi s trajnostnim razvojem je v skladu z okoljsko politiko Skupnosti, zlasti z deli te politike, ki obravnavajo zaščito naravnih habitatov in ohranjanje naravnih virov. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Predlog temelji na več posvetovanjih z državami članicami in predstavniki interesnih skupin v regionalnih svetovalnih svetih. Komisija je maja 2007 predložila strokovni neuradni dokument za regionalne svetovalne svete in države članice, ki temelji na zamisli, da je staleže trsk mogoče (in treba) obnoviti, če se ustrezno zmanjša smrtnost zaradi ribolova. Neuradni dokument je preučil dva pristopa k doseganju tega zmanjšanja. Prvi pristop, ki je temeljil na splošnem zmanjšanju ribolovnega napora pri ribolovu trske, je bil splošno zavrnjen. Nadomestna možnost, katere cilj je bil ločevanje ribolova trsk od ribolova drugih vrst ter zmanjšanje obsega teh dejavnosti, je bila načelno sprejeta, vendar je bilo predlaganih nekaj posebnih ukrepov za dejansko uresničitev te možnosti. Regionalni svetovalni sveti so dali prednost posameznemu pristopu k staležem, vendar so priporočili nekaj posebnih ukrepov za upravljanje. Glavni prispevki regionalnih svetovalnih svetov so: prostovoljni sistem začasnega zaprtja, uvedenega v kratkem roku (tako imenovanega zaprtja v realnem času), in obveznost na ravni posameznih plovil, da se bodo izogibala ribolovu trsk (načrti za izogibanje trski). Kar zadeva upravljanje ribolovnega napora, je Komisija z državami članicami in regionalnimi svetovalnimi sveti razpravljala o možnosti novega pristopa, ki bi temeljil na določitvi zgornjih mej ribolovnega napora, izraženih v kW na dan. Leta 2008 lahko uprave in strokovne organizacije držav članic uvedejo potrebno upravno ureditev za novi sistem, ki se bo začel uporabljati leta 2009. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

221 | Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja ICES in STECF sta bila pozvana, da predložita znanstveno mnenje o dolgoročnem upravljanju ribolova, kadar je to mogoče. STECF je svoje poročilo o obnovitvi staležev trsk predložil marca 2007. |

2249 | Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov Glavne točke so: Zmanjšanje ulova zaradi skupnega vpliva celotnega dovoljenega ulova, tehničnih ukrepov (npr. velikost mrežnega očesa, sestava ulova, zaprtje območja) in dopolnilnih predpisov za upravljanje ribolovnega napora zdaleč ni zadostno, da bi se na njegovi podlagi smrtnost zaradi ribolova znižala na raven, ki bi omogočila obnovitev staležev trsk, poleg tega nobeden od štirih staležev trsk ne kaže očitnih znakov obnovitve. STECF namesto osredotočanja na težavno opredeljevanje in doseganje dolgoročnih ciljev priporoča takojšnje zmanjšanje ribolovnega pritiska na trsko. Po ocenah takšni dolgoročni cilji znašajo 50 % ali manj od stopenj izkoriščanja, ki so bile predvidene za zadnja leta. Kakršno koli zmanjšanje ribolovnega napora za zmanjšanje ribolovnega pritiska na trsko mora biti v skladu z drugimi ukrepi za upravljanje in ga je treba izvajati tako, da se preostali napor ne more usmeriti na trsko. Sistem za upravljanje ribolovnega napora mora biti usmerjen na posamezna območja in mora vključevati ukrepe za kaznovanje tistega ribolova, ki povzroča največjo smrtnost trske. Predlog temelji na prejetih nasvetih. |

225 |

226 | Sredstva, uporabljena za javno objavo strokovnih nasvetov Nasveti ICES in STECF so javno objavljeni na spletnih straneh obeh institucij (www.ices.dk in fishnet.jrc.it/web/stecf). |

230 | Ocena učinka Ocena učinka temelji zlasti na dveh vrstah prispevkov: Znanstvena analiza, ki jo izvaja zlasti Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), ki je od leta 2005 podrobno analiziral izvajanje sedanjega načrta ter številčno prikazal napredek pri obnovitvi z biološkega vidika. Posvetovanja z interesnimi skupinami, ki so se začela na simpoziju o obnovitvi staležev trsk, ki je potekal marca 2007 v Edinburgu in na katerem je sodelovalo veliko zainteresiranih strani, ter poznejša mnenja zadevnih regionalnih svetovalnih svetov skupaj s podrobnimi neuradnimi dokumenti o možnostih in nadomestnih možnostih, ki so jih pripravile službe Komisije po navedenem simpoziju. Ti elementi so zagotovili jasno analizo razlogov, zakaj sedanji načrt ne dosega svojih ciljev, in opredelili več nadomestnih možnosti, ki jih je treba preučiti. Glavne nadomestne možnosti so bile: zamenjava ciljev v zvezi z biomaso s cilji glede smrtnosti zaradi ribolova; zagotovitev postopnega pristopa, ki je sorazmeren s stanjem ohranjenosti različnih staležev; spodbujanje regionalnega pristopa; zagotovitev večje prilagodljivosti pri upravljanju ribolovnega napora; ločevanje staležev trsk od povezanih vrst, da bi se izognili splošnemu zmanjšanju ribolovnega napora, kadar je trska le prilovna vrsta. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

310 | Pravna podlaga Pravna podlaga Uredbe (ES) št. 423/2004 je člen 37 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. |

329 | Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. Vendar predlagana sprememba zagotavlja večjo decentralizacijo v državah članicah, zlasti v zvezi z upravljanjem ribolovnega napora pri plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo. Ta decentralizacija državam članicam zagotavlja več prilagodljivosti in prispeva k poenostavljanju zakonodaje Skupnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti zaradi naslednjega(-ih) razloga(-ov). |

331 | To je sprememba obstoječe uredbe. Cilj te spremembe je izboljšanje in posodobitev nekaterih vidikov sedanjega načrta ob upoštevanju novih dokazov in na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju sedanjega načrta. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog nima posledic za proračun Skupnosti. |

DODATNE INFORMACIJE |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

531 | Predlog vključuje člen, ki določa ocenjevanje ukrepov za upravljanje vsaka tri leta od datuma začetka veljavnosti Uredbe. |

532 |

570 | Podrobna obrazložitev predloga Predlagane ciljne stopnje smrtnosti zaradi ribolova temeljijo na strokovnih nasvetih STECF in ICES ter odražajo sedanje biološko stanje. V predlog je vključena klavzula za ocenjevanje za zagotovitev, da je ciljne stopnje smrtnosti zaradi ribolova po potrebi mogoče spremeniti glede na nove znanstvene informacije in nasvete. |

E-10198 | (Obrazložitveni memorandum potrjen – 10 881 znakov – v skladu z normativom GD za prevajanje.) |

1. 2008/0063 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 423/2004 glede obnovitve staležev trsk in spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 423/2004 z dne 26. februarja 2004 o uvedbi ukrepov za obnovitev staležev trsk[1] ter zlasti člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Nedavno znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) kaže, da zmanjšanje ulova trske zaradi skupnega vpliva celotnega dovoljenega ulova, tehničnih ukrepov in dopolnilnih predpisov za upravljanje ribolovnega napora zdaleč ni zadostno, da bi se na njegovi podlagi smrtnost zaradi ribolova znižala na raven, ki bi omogočila obnovitev staležev trsk, poleg tega nobeden od štirih staležev trsk, ki jih zajema Uredba (ES) št. 423/2004, ne kaže očitnih znakov obnovitve.

(2) Da je cilj sedanjega načrta za obnovitev staležev trsk dosežen, se šteje, kadar je v staležu količina odraslih trsk dve leti zapored večja od količine, ki je v členih 3 in 5 določena kot ustrezna glede na varne biološke meje. Ta cilj ni izpolnjen.

(3) Glede na nedavne znanstvene prispevke, zlasti v zvezi z dolgoročnim razvojem morskih ekosistemov, ni mogoče natančno določiti zaželenih dolgoročnih ravni biomase. Zato je treba cilj katerega koli načrta za obnovitev staležev trsk spremeniti, da se namesto cilja, ki temelji na biomasi, uporablja cilj na podlagi smrtnosti zaradi ribolova, ki mora veljati tudi za dovoljene ravni ribolovnega napora.

(4) Glede na poslabšanje stanja staleža trske v Keltskem morju od leta 2005 mora načrt za obnovitev staležev trsk vključevati tudi ta stalež.

(5) Uvesti je treba nove mehanizme, da se ribiče spodbudi k sodelovanju v programih za izogibanje trski.

(6) Kadar STECF ne more zagotoviti mnenja glede celotnega dovoljenega ulova zaradi pomanjkanja dovolj točnih in reprezentativnih informacij, je treba uvesti določbe za zagotovitev, da se lahko največji dovoljeni ulov dosledno določi tudi ob nepopolnih podatkih.

(7) Da se zagotovi doseganje ciljev v zvezi s smrtnostjo zaradi ribolova in se čim bolj zmanjšajo zavržki, je treba tudi ribolovne možnosti v smislu ribolovnega napora določiti na ravni, ki je v skladu s strategijo za obnovitev. Takšne ribolovne možnosti je treba čim natančneje določiti glede na vrsto ribolovnega orodja na podlagi sedanjih ribolovnih postopkov.

(8) Poleg ukrepov iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike[3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2846/98[4], je treba izboljšati nadzorne ukrepe, da se zagotovi skladnost z ukrepi iz te uredbe.

(9) Uredbo (ES) št. 423/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(10) Uredbo (EGS) št. 2847/93 je treba prilagoditi glede na spremenjeni načrt za obnovitev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Spremembe Uredbe (ES) št. 423/2004

Uredba (ES) št. 423/200 4 se spremeni:

(1) Poglavje I se nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE I

PREDMET IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa načrt za obnovitev petih staležev trsk (v nadaljnjem besedilu „izčrpani staleži trsk“) z naslednjih geografskih območij:

(a) trska v Kattegatu;

(b) trska v Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu;

(c) trska na zahodu Škotske;

(d) trska v Irskem morju;

(e) trska v Keltskem morju.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) opredelitve iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b) „skupina napora“ pomeni skupino plovil, ki plujejo pod zastavo države članice in lovijo ribe na enem od območij iz člena 1 z ribolovnim orodjem iz ene od skupin orodja iz Priloge I;

(c) „ulov na enoto napora“ pomeni količino ulovljenih rib, izraženo v teži na enoto ribolovnega napora, izraženega v kW na dan, v enem letu.

Člen 2a

Opredelitve geografskih območij

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve geografskih območij:

(a) „Kattegat“ pomeni tisti del razdelka IIIa, kakor ga določa ICES, ki ga na severu omejuje črta od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali, na jugu pa črta od Hasenoreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(b) „Severno morje“ pomeni podobmočje ICES IV in tisti del razdelka ICES IIIa, ki ne pripada Skagerraku, ter tisti del razdelka ICES IIa, ki leži v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic;

(c) „Skagerrak“ pomeni tisti del razdelka ICES IIIa, ki ga na zahodu omejuje črta od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes, na jugu črta od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(d) „vzhodni Rokavski preliv“ pomeni razdelek ICES VIId;

(e) „Irsko morje“ pomeni razdelek ICES VIIa;

(f) „zahod Škotske“ pomeni razdelek ICES VIa in tisti del razdelka ICES Vb, ki leži v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic;

(g) „Keltsko morje“ pomeni razdelke ICES VIIe do vključno VIIk.

Člen 2b

Izračun ribolovnega napora

V tej uredbi:

(a) se zmogljivost plovila meri v kilovatih;

(b) se dejavnost plovila meri v dnevih prisotnosti na geografskem območju iz člena 2a. Dan prisotnosti na območju je katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur (ali del tega obdobja), med katerim je plovilo prisotno na geografskem območju in odsotno iz pristanišča.

Člen 3

Cilj načrta

1. Načrt iz člena 1 zagotavlja trajnostno izkoriščanje staležev trsk na podlagi največjega trajnostnega donosa.

2. Cilj iz odstavka 1 se doseže ob ohranjanju smrtnosti trsk zaradi ribolova pri 0,4 za ribe med drugim in četrtim letom.

(2) Poglavje II se črta.

(3) Poglavje III se nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE III

CELOTNI DOVOLJENI ULOV

Člen 5

Najnižje in previdnostne ravni

Najnižja in previdnostna raven za vsakega od izčrpanih staležev trsk sta:

Stalež | Najnižje ravni v tonah | Previdnostne ravni v tonah |

Trska v Kattegatu | 6 400 | 10 500 |

Trska v Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu | 70 000 | 150 000 |

Trska na zahodu Škotske | 14 000 | 22 000 |

Trska v Irskem morju | 6 000 | 10 000 |

Trska v Keltskem morju | 6 300 | 8 800 |

Člen 6

Postopek določanja celotnega dovoljenega ulova

1. Svet vsako leto določi celotni dovoljeni ulov za naslednje leto za vsakega od izčrpanih staležev trsk. Celotni dovoljeni ulov na podlagi mnenja STECF izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a) če je velikost staleža v letu pred letom uporabe celotnega dovoljenega ulova pod najnižjo ravnijo iz člena 5, se stopnja smrtnosti zaradi ribolova zmanjša za 25 % v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova v primerjavi s stopnjo smrtnosti zaradi ribolova v predhodnem letu;

(b) če je velikost staleža v letu pred letom uporabe celotnega dovoljenega ulova pod previdnostno ravnijo iz člena 5 in nad najnižjo ravnijo iz člena 5 ali ji je enaka, se stopnja smrtnosti zaradi ribolova zmanjša za 15 % v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova v primerjavi s stopnjo smrtnosti zaradi ribolova v predhodnem letu; in

(c) če je velikost staleža v letu pred letom uporabe celotnega dovoljenega ulova nad previdnostno ravnijo iz člena 5 ali ji je enaka, se stopnja smrtnosti zaradi ribolova zmanjša za 10 % v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova v primerjavi s stopnjo smrtnosti zaradi ribolova v predhodnem letu.

2. Če bi uporaba odstavka 1(b) in (c) na podlagi mnenja STECF zagotovila stopnjo smrtnosti zaradi ribolova pod 0,4 v starostnih skupinah 2, 3 in 4, Svet določi celotni dovoljeni ulov na ravni, ki v teh starostnih skupinah zagotavlja stopnjo smrtnosti zaradi ribolova 0,4.

3. Pri svetovanju v skladu z odstavkoma 1 in 2 STECF domneva, da se je ribolov staleža izvajal v letu pred letom uporabe celotnega dovoljenega ulova, pri čemer je zmanjšanje smrtnosti zaradi ribolova enako zmanjšanju največjega dovoljenega ribolovnega napora, ki velja za to leto.

4. Ne glede na odstavek 1(b) in (c) ter odstavek 2 Svet ne določi celotnega dovoljenega ulova na ravni, ki je več kot za 15 % manjša ali večja od celotnega dovoljenega ulova, določenega za predhodno leto.

5. Celotni dovoljeni ulov se izračuna z odbitkom naslednjih količin od celotnega odvzema trsk, ki ga je STECF napovedal kot ustreznega stopnjam smrtnosti zaradi ribolova iz odstavkov 1 in 2:

(a) količina rib ustreza pričakovanim zavržkom trsk iz zadevnega staleža;

(b) količino, ki ustreza drugim zadevnim virom smrtnosti trske, je treba po potrebi določiti na podlagi predloga Komisije.

Člen 6a

Postopek določanja celotnega dovoljenega ulova ob nepopolnih podatkih

Kadar zaradi pomanjkanja dovolj točnih in reprezentativnih informacij STECF ne more zagotoviti mnenja, ki bi Svetu omogočil, da določi celotni dovoljeni ulov v skladu s členom 6, se Svet odloči:

(a) kadar STECF svetuje, da je treba ulov trsk zmanjšati na najnižjo možno raven, se celotni dovoljeni ulov določi v skladu s 25-odstotnim znižanjem v primerjavi s celotnim dovoljenim ulovom v prejšnjem letu;

(b) v vseh drugih primerih se celotni dovoljeni ulov določi v skladu s 15-odstotnim znižanjem v primerjavi s celotnim dovoljenim ulovom v prejšnjem letu.

Člen 7

Ocena ukrepov upravljanja

1. Vsake tri leta od začetka veljavnosti te uredbe Komisija zahteva, da STECF oceni napredek pri obnovitvi vsakega izčrpanega staleža trsk.

2. Če STECF ugotovi, da se kateri od izčrpanih staležev trsk ne obnavlja uspešno, mora Svet sprejeti odločitev, s katero

(a) določi celotni dovoljeni ulov za zadevni stalež na ravni, ki je nižja od ravni iz členov 6 in 6a;

(b) določi največji dovoljeni ribolovni napor na ravni, ki je nižja od ravni iz člena 8a;

(c) ustrezno določi s tem povezane pogoje.

3. Če STECF ugotovi, da najnižje in previdnostne ravni iz člena 5 ali raven stopnje smrtnosti zaradi ribolova iz člena 6(2) niso več primerne za ohranjanje majhnega tveganja za izčrpavanje staleža in največjega trajnostnega donosa, Svet sprejme odločitev o novih vrednostih za te ravni.“

4) Poglavje IV se nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE IV

Omejitev ribolovnega napora

Člen 8

Ureditev ribolovnega napora

Celotni dovoljeni ulov iz členov 6 in 6a se dopolni z ureditvijo ribolovnega napora, pri čemer se možnosti ribolova v smislu ribolovnega napora državam članicam dodelijo vsako leto.

Člen 8a

Dodelitve ribolovnega napora

1. Vsako leto Svet odloči o največjem dovoljenem naporu za vsako skupino napora države članice.

2. Največji dovoljeni ribolovni napor se izračuna na podlagi osnove, ki je določena:

(a) za prvo leto uporabe te uredbe se osnova določi kot povprečni napor v kW na dan, porabljenih v letih 2005, 2006 in 2007, na podlagi svetovanja STECF;

(b) za naslednja leta uporabe te uredbe je osnova enaka največjemu dovoljenemu ribolovnemu naporu iz prejšnjega leta.

3. Za skupine napora, ki so na podlagi letne ocene podatkov o upravljanju ribolovnega napora, predloženih v skladu s členi 18, 19 in 20 Uredbe (ES) št. xxx/2008[5], največ prispevale k skupnemu ulovu trsk in katerih skupni ulov na podlagi ocene zajema najmanj 80 % trsk, se največji dovoljeni ribolovni napor izračuna:

(a) kadar velja člen 6, se na osnovo uporabi enako odstotno znižanje, kot je določeno v členu 6 za smrtnost zaradi ribolova;

(b) kadar velja člen 6a, se na osnovo uporabi enako odstotno znižanje ribolovnega napora, kot je znižanje celotnega dovoljenega ulova.

4. Za skupine napora, ki niso navedene v odstavku 3, se največji dovoljeni ribolovni napor ohrani na ravni osnove.

Člen 8b

Obveznosti države članice

1. Vsaka država članica za ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, odloči o metodi za dodelitev največjega dovoljenega ribolovnega napora posameznim plovilom na podlagi naslednjih meril:

(a) spodbujanje dobrih ribolovnih praks, vključno z izboljšanjem zbiranja podatkov ter zmanjšanjem zavržkov in vpliva na mlade ribe;

(b) sodelovanje v zadružnih programih, da se prepreči nepotreben prilov trsk;

(c) majhen vpliv na okolje, vključno s porabo goriva in emisijami toplogrednih plinov;

(d) sorazmernost pri dodeljevanju možnosti za ribolov v smislu ribolovne kvote.

2. Vsaka država članica izda posebna ribolovna dovoljenja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1627/94[6] za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in izvajajo ribolovne dejavnosti na geografskih območjih iz člena 2a.

3. Za vsako skupino napora skupna zmogljivost, izražena v BT in kW plovil, ki imajo posebna ribolovna dovoljenja, izdana v skladu z odstavkom 2, ni večja od zmogljivosti plovil, ki so bila dejavna leta 2007 ter so uporabljala opremo in lovila ribe na zadevnem geografskem območju.

4. Vsaka država članica določi in vodi seznam plovil, ki imajo posebno dovoljenje iz odstavka 2, ter ga da na voljo Komisiji in drugim državam članicam na svoji uradni spletni strani.

Člen 8c

Ureditev ribolovnega napora

Države članice spremljajo zmogljivost in dejavnost svojega ladjevja po skupinah napora ter sprejmejo ustrezne ukrepe, ko se približujejo največjemu dovoljenemu ribolovnemu naporu, da zagotovijo, da napor ne bo presegel določenih omejitev.

Člen 8d

Izmenjava največjega dovoljenega ribolovnega napora med državami članicami

Največji dovoljeni ribolovni napor, določen v skladu s členom 8a, sprejmejo zadevne države članice ob upoštevanju:

(a) izmenjav kvot, opravljenih v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002; in

(b) ponovne dodelitve in/ali znižanja v skladu s členom 23(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ter členov 21(4), 23(1) in 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

Člen 8e

Izmenjava največjega dovoljenega ribolovnega napora med skupinami napora

1. Na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 spremeni dodelitve napora za to državo članico, tako da prenese ribolovne zmogljivosti med skupinami napora pod pogoji iz odstavkov 2 do 4.

2. Prenos je dovoljen med skupinami orodja, vendar ne med geografskimi območji.

3. Prenos je dovoljen le pri skupini orodja dajalke, pri kateri je v primeru trske ulov na enoto napora večji od ulova na enoto napora skupine orodja prejemnice. Država članica, ki zahteva prenos, zagotovi potrebne informacije o ulovu na enoto napora.

4. Prenos kW na dan se opravi v razmerju 1 : 1.“

(5) Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Povezanost z Uredbo (EGS) št. 2847/93

Nadzorni ukrepi iz tega poglavja veljajo poleg ukrepov, predpisanih v Uredbi (EGS) št. 2847/93.

Člen 9a

Preverjanje ladijskega dnevnika

1. Za plovila, opremljena s sistemom spremljanja plovil (VMS), države članice na podlagi podatkov VMS preverijo, ali informacije, ki jih prejmejo nadzorni ribiški centri (FMC), ustrezajo dejavnostim, zabeleženim v ladijskem dnevniku. Takšno navzkrižno preverjanje se zabeleži v računalniško berljivi obliki in se hrani tri leta.

2. Vsaka država članica ima in na svoji uradni spletni strani objavi kontaktne podatke za predložitev ladijskih dnevnikov in deklaracij o iztovarjanju.

Člen 9b

Tehtanje prvič iztovorjenih trsk

Kapitan ribiškega plovila zagotovi, da se vsaka količina trske, ulovljene na območjih iz člena 2a in iztovorjene v pristanišču Skupnosti, stehta pred prodajo ali prevozom iz pristanišča iztovarjanja. Tehtnico, ki se uporablja za tehtanje, odobrijo pristojni nacionalni organi. Teža, ugotovljena pri tehtanju, se uporabi za deklaracijo iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2847/93.

Člen 9c

Referenčna merila za inšpekcijske preglede

Vsaka država članica s plovili, za katera velja ta uredba, določi posebna referenčna merila za inšpekcijske preglede. Takšna merila se redno pregledujejo, potem ko se opravi analiza doseženih rezultatov. Referenčna merila za inšpekcijske preglede se oblikujejo postopoma, dokler se ne določijo ciljna referenčna merila, opredeljena v Prilogi II.

Člen 9d

Prepoved pretovarjanja

Na geografskih območjih iz člena 2a je prepovedano pretovarjanje trsk na morju.

Člen 9e

Skupni nadzor in izmenjava inšpektorjev

Zadevne države članice skupaj izvajajo inšpekcijske in nadzorne dejavnosti.

Člen 9f

Akcijski programi za nacionalni nadzor

1. Države članice s plovili, za katera velja ta uredba, opredelijo akcijski program za nacionalni nadzor v skladu s Prilogo III.

2. Države članice s plovili, za katera velja ta uredba, vsako leto pred 31. januarjem na svoji uradni spletni strani Komisiji in drugim državam članicam, ki jih zadeva ta uredba, dajo na voljo akcijske programe za nacionalni nadzor, skupaj s časovnim načrtom za njihovo izvedbo.

3. Komisija najmanj enkrat na leto skliče sestanek Odbora za ribištvo in ribogojstvo, da oceni skladnost z akcijskimi programi za nacionalni nadzor nad staleži trsk, za katere velja ta uredba, in ovrednoti njihove rezultate.“

(6) Poglavje VI se nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE VI

Sprejemanje odločitev in končne določbe

Člen 17 Postopek sprejemanja odločitev

Kadar je s to uredbo predvideno, da mora Svet sprejeti odločitev, ta odloča s kvalificirano večino na podlagi predloga Komisije.

Člen 17a Spremembe Priloge I

Komisija lahko na podlagi mnenja STECF spremeni Prilogo I k tej uredbi v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in na podlagi naslednjih načel:

(a) skupine napora je treba določiti čim bolj homogeno, pri čemer se upoštevajo ujeti biološki staleži, velikost ujetih rib, kot ciljni ulov ali prilov, in vplivi ribolovnih dejavnosti, povezanih s skupinami napora, na okolje;

(b) število in velikost skupin napora morata biti stroškovno učinkovita v smislu bremena upravljanja, povezanega s potrebami po ohranjanju.“

Člen 2 Spremembe Uredbe (ES) št. 2847/93

Uredba (ES) št. 2847/93 se spremeni:

(1) Člen 19j se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19j

Vsaka država članica nemudoma obvesti druge države članice o identifikacijskih podatkih plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in katerih pooblastilo za izvajanje ribolovnih dejavnosti na enem ali več ribolovnih območjih iz členov 3 in 6 Uredbe (ES) št. 1954/2003 ali posebno ribolovno dovoljenje, izdano v skladu s členom 8b(2) Uredbe (ES) št. 423/2004, je začasno preklicano ali odvzeto.“

(2) Člen 21a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21a

Vsaka država članica določi datum, ko se šteje, da so plovila ali skupina plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, dosegla najvišjo raven ribolovnega napora na ribolovnem območju, kot je določeno v Uredbi, na katero se sklicujeta člen 11(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 1954/2003 in člen 8a Uredbe (ES) št. 423/2004. Od tega datuma začasno prepove ribolovne dejavnosti navedenih plovil ali skupine plovil na tem območju. O tem ukrepu se nemudoma obvesti Komisijo, ki nato obvesti druge države članice.“

(3) Člen 21b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21b

Kadar se šteje, da so plovila ali skupina plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, izčrpala 70 % največjega ribolovnega napora, ki jim je bil dodeljen v skladu z Uredbo (ES) št. 1954/2003 in Uredbo (ES) št. 423/2004, zadevna država članica Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1) Uredbe (ES) št. 685/95.“

(4) Člen 21c se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21c

1. Komisija na podlagi informacij iz člena 19i zagotovi, da se upoštevajo najvišje ravni ribolovnega napora, kot so določene v skladu z Uredbo (ES) št. 1954/2003 in Uredbo (ES) št. 423/2004.

2. Po obvestilu iz člena 21a ali na lastno pobudo Komisija na podlagi razpoložljivih informacij določi datum, ko se šteje, da je dosežena najvišja raven ribolovnega napora za plovila ali skupino plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, na ribolovnem območju. Od tega datuma plovila ali skupina plovil, ki plujejo pod zastavo te države članice, ne izvajajo ribolovnih dejavnosti na zadevnih ribolovnih območjih.“

Člen 3 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

V Uredbo (ES) št. 423/2004 se vstavi naslednja priloga:

„PRILOGA I

Skupine napora

1. Skupine orodja

(1) Pridnena vlečna mreža (OTB, OTT, PTB) z mrežnim očesom:

TR.1 enakim 100 mm ali širšim,

TR.2 enakim 70 mm ali širšim, vendar ožjim od 100 mm,

TR.3 ožjim od 70 mm.

(2) Vlečna mreža z gredjo (TBB) z mrežnim očesom:

BT.1 enakim 80 mm ali širšim,

BT.2 ožjim od 80 mm.

(3) Zabodne mreže, zapletne mreže (razen trislojnih mrež) z mrežnim očesom:

GN.1 enakim 150 mm ali širšim,

GN.2 enakim 110 mm ali širšim,vendar ožjim od 150 mm,

GN.3 ožjim od 110 mm.

(4) Trislojne mreže (TN.1)

(5) Parangali (LL.1)

2. Razvrščanje geografskih območij:

2.1. V tej prilogi se uporabljajo naslednje geografske razvrstitve:

(a) Kattegat;

(b) (i) Skagerrak;

(ii) tisti del območja ICES IIIa, ki ga ne zajemata Skagerrak in Kattegat;

območje ICES IV in vode ES območja ICES IIa;

(iii) območje ICES VIId;

(c) območje ICES VIIa;

(d) območje ICES Via;

(e) Keltsko morje (območja ICES od VIIe do vključno VIIk).

3. Skupine napora:

Pri prenosu podatkov o naporu, določenih v členu 19i Uredbe (ES) št 2847/93, se uporabljajo naslednje kode za vsako skupino napora:

Območja |

Skupine orodja | (a) | (b) | (c) | (d) | (e) |

TR1 | TR1a | TR1b | TR1c | TR1d | TR1e |

TR2 | TR2a | TR2b | TR2c | TR2d | TR2e |

TR3 | TR3a | TR3b | TR3c | TR3d | TR3e |

BT1 | BT1a | BT1b | BT1c | BT1d | BT1e |

BT2 | BT2a | BT2b | BT2c | BT2d | BT2e |

GN1 | GN1a | GN1b | GN1c | GN1d | GN1e |

GN2 | GN2a | GN2b | GN2c | GN2d | GN2e |

GN3 | GN3a | GN3b | GN3c | GN3d | GN3e |

TN1 | TN1a | TN1b | TN1c | TN1d | TN1e |

LL1 | LL1a | LL1b | LL1c | LL1d | LL1e |

PRILOGA II

POSEBNA REFERENČNA MERILA ZA INŠPEKCIJSKE PREGLEDE

Cilj

1. Vsaka država članica določi posebna referenčna merila za inšpekcijske preglede v skladu s to prilogo.

Strategija

2. Inšpekcija in nadzor nad ribolovnimi dejavnostmi sta usmerjena na plovila, ki bodo verjetno lovila trsko. Kot dopolnilni navzkrižni mehanizem za preskus učinkovitosti inšpekcije in nadzora se uporabijo naključni inšpekcijski pregledi prevoza in trženja trske.

Prednostne naloge

3. Za različne vrste orodja veljajo različne prednostne stopnje glede na to, koliko je ladjevje prizadeto zaradi omejitev ribolovnih možnosti. Zato vsaka država članica določi posebne prednostne naloge.

Ciljna referenčna merila

4. Države članice najpozneje en mesec od začetka veljavnosti te uredbe začnejo izvajati razporede inšpekcijskih pregledov, da bi dosegle navedene cilje.

Države članice navedejo in opišejo, katera strategija vzorčenja bo uporabljena.

Komisija lahko ima na zahtevo dostop do programa vzorčenja, ki ga uporablja država članica.

(a) Raven inšpekcijskih pregledov v pristaniščih

Točnost, ki jo je treba doseči, mora biti najmanj enakovredna temu, kar bi se dobilo z enostavno naključno metodo vzorčenja, pri kateri inšpekcijski pregledi pokrivajo 20 % teže vseh iztovorov trske v državi članici.

(b) Raven inšpekcijskih pregledov trženja

Pregleda se 5 % količin trske, ki so na voljo za prodajo na dražbi.

(c) Raven inšpekcijskih pregledov na morju

Prilagodljivo referenčno merilo: določi se po podrobni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju. Referenčna merila za inšpekcijske preglede na morju se izrazijo kot število obhodnih dni na morju na območjih upravljanja trske, po možnosti skupaj s posebnim referenčnim merilom za obhodne dni na posameznih območjih.

(d) Raven zračnega nadzora

Prilagodljivo referenčno merilo: določi se po podrobni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju ob upoštevanju virov, ki jih ima na voljo država članica.

PRILOGA III

Vsebina akcijskih programov za nacionalni nadzor

V akcijskih programih za nacionalni nadzor je med drugim določeno naslednje:

1. SREDSTVA NADZORA

Človeški viri

1.1. Število inšpektorjev na kopnem in na morju ter obdobja in območja njihove napotitve.

Tehnični viri

1.2. Število patruljnih čolnov in letal ter obdobja in območja njihove napotitve.

Finančna sredstva

1.3. Dodeljena proračunska sredstva za napotitve človeških virov ter patruljnih čolnov in letal.

2. ELEKTRONSKO ZAPISOVANJE IN SPOROČANJE PODATKOV V ZVEZI Z RIBOLOVNIMI DEJAVNOSTMI

Opis sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti s členi 9a, 10, 11 in 12.

3. DOLOČITEV PRISTANIŠČ

Po potrebi seznam pristanišč, določenih za iztovarjanje trske v skladu s členom 9e.

4. VSTOP NA POSEBNA OBMOČJA ALI IZSTOP Z NJIH

Opis sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti s členom 11.

5. NADZOR NAD IZTOVORI

Opis zmogljivosti in/ali sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti z določbami iz členov 9a, 9b, 9c in 15.

6. POSTOPKI INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV

V akcijskih programih za nacionalni nadzor so določeni postopki, ki se uporabljajo:

(a) ob izvajanju inšpekcijskih pregledov na morju in na kopnem;

(b) za komunikacijo s pristojnimi organi, ki jih druge države članice določijo kot pristojne za akcijski program za nacionalni nadzor nad trsko;

(c) za skupni nadzor in izmenjavo inšpektorjev, vključno z navedbo pristojnosti in pooblastil inšpektorjev, ki delujejo v vodah drugih držav članic.“

[1] UL L 70, 9.3.2004, str. 8.

[2] UL C, str.

[3] UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

[4] UL L 358, 31.12.1998, str. 5.

[5] Prosimo, vstavite sklic na novo uredbo o zbiranju podatkov.

[6] UL L 171, 6.7.1994, str. 7.