o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (1) ter zlasti člena 5(2), člena 15(1)(c), drugega pododstavka člena 15(1), člena 20(10) in (11), prvega in tretjega pododstavka člena 41(3), člena 42(2) in člena 45(4) Uredbe,

V prehodnem obdobju do 31. januarja 2012 se pošiljke topljenih maščob, ki niso namenjene za prehrano ljudi, temveč za nekatere namene zunaj prehranske verige, in jih spremlja veterinarsko spričevalo, podpisano in izpolnjeno v skladu z vzorcem iz poglavja 10(B) Priloge XV k Uredbi (EU) št. 142/2011 pred začetkom veljavnosti te uredbe, sprejmejo za uvoz v Unijo, če je bilo spričevalo izpolnjeno in podpisano pred 30. novembrom 2011.

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

Uredba (EU) št. 142/2011 se spremeni:

(1)

v Prilogi II se točka 1(a) v poglavju I nadomesti z naslednjim:

„(a)	lisice (Vulpes vulpes in Alopex lagopus);“

(2)

poglavje IV Priloge IV se spremeni:

(a)

točka 1 oddelka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Snovi, ki nastanejo pri predelavi snovi kategorij 1 in 2, se trajno označijo v skladu z zahtevami za označevanje nekaterih pridobljenih proizvodov iz poglavja V Priloge VIII.

Vendar takšno označevanje ni obvezno za naslednje snovi iz oddelka 2:

(a)	biodizel, proizveden v skladu s točko D;

(b)	hidrolizirane snovi iz točke H;

(c)	mešanice prašičjega in perutninskega gnoja z živim apnom, proizvedene v skladu s točko I;

(d)	obnovljiva goriva, proizvedena iz topljenih maščob, ki so pridobljena iz snovi kategorije 2, v skladu s točko J.“

(b)

v oddelku 2 se dodajo naslednje točke:

„H. Hidroliza z naknadnim odstranjevanjem

1. Zadevne države članice

Postopek hidrolize z naknadnim odstranjevanjem se lahko uporablja v Španiji, na Irskem, v Latviji, na Portugalskem in v Združenem kraljestvu.

Pristojni organ mora zagotoviti, da se snovi po hidrolizi zberejo in odstranijo v sami navedeni državi članici.

2. Vhodne snovi

V tem postopku se lahko uporabijo samo naslednje snovi:

(a)	snovi kategorije 2 iz člena 9(f)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so prašičjega izvora;

(b)	snovi kategorije 3 iz člena 10(h) navedene uredbe, ki so prašičjega izvora.

Vendar se ne smejo uporabiti trupi ali deli trupov živali, ki so umrle zaradi epizootske bolezni ali v okviru programa za njeno izkoreninjenje.

3. Metodologija

Hidroliza z naknadnim odstranjevanjem je začasno shranjevanje na kraju samem. Izvede se v skladu z naslednjimi standardi:

(a)

živalski stranski proizvodi se potem, ko se zberejo na gospodarstvu, na katerem je pristojni organ na podlagi gostote živali na gospodarstvu, verjetne stopnje smrtnosti in morebitnih tveganj za javno zdravje in zdravje živali odobril uporabo metode predelave, naložijo v zabojnik, ki je izdelan v skladu s točko (b) (‚zabojnik‘) in ki se postavi na določeno mesto v skladu s točkama (c) in (d) (‚določeno mesto‘);

(b)

zabojnik mora:

(i)	imeti pripravo za zapiranje;

(ii)	biti vodotesen, neprepusten in hermetično zaprt;

(iii)

biti premazan tako, da preprečuje rjavenje;

(iv)	imeti pripomoček za nadzor emisij v skladu s točko (e);

(c)	zabojnik se mora postaviti na določeno mesto, ki je fizično ločeno od gospodarstva. Navedeno mesto mora imeti določene dostopne poti za premik snovi in vozil za zbiranje;

(d)	zabojnik in mesto morata biti izdelana in pripravljena v skladu z zakonodajo Unije za varovanje okolja, da se preprečijo slabe vonjave ter tveganja za tla in podtalnico;

(e)	zabojnik mora biti povezan s cevjo za plinaste emisije, ki mora biti opremljena z ustreznimi filtri za preprečevanje prenosa bolezni, ki se lahko prenesejo na ljudi in živali;

(f)	zabojnik mora biti med postopkom hidrolize najmanj tri mesece zaprt tako, da neodobreno odpiranje ni mogoče;

(g)	upravljavec mora vzpostaviti postopke za preprečevanje prenosa bolezni, ki se lahko prenesejo na ljudi in živali, med premiki, ki jih izvaja osebje;

(h)

upravljavec mora:

(i)	sprejeti preventivne ukrepe proti pticam, glodavcem, mrčesu in drugim škodljivcem;

(ii)	vzpostaviti dokumentirani program zatiranja škodljivcev;

(i)

upravljavec mora voditi evidenco o:

(i)	kakršnem koli odlaganju snovi v zabojnik;

(ii)	kakršnem koli zbiranju hidrolizirane snovi iz zabojnika;

(j)

upravljavec mora redno prazniti zabojnik, da preveri:

(i)	odsotnost rje;

(ii)	morebitno uhajanje tekočih snovi v tla in ga prepreči;

(k)	po hidrolizi se morajo snovi zbrati, uporabiti in odstraniti v skladu s členom 13(a), (b), (c) ali členom 13(e)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(l)	postopek se opravi na serijski način;

(m)	prepovedano je kakršno koli drugačno ravnanje s hidroliziranimi snovmi ali njihova uporaba, vključno z njihovim nanašanjem na tla.

I. Tretiranje prašičjega in perutninskega gnoja z apnom

1. Vhodne snovi

V tem postopku se lahko uporabi gnoj prašičjega ali perutninskega izvora, kot je določen v členu 9(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2. Metoda predelave

(a)	Vsebnost suhe snovi v gnoju je treba določiti z uporabo metode CEN EN 12880:2000 (1)‚ Opredelitev blata. Določanje suhega ostanka in vsebnosti vode.‘ V tem postopku mora biti vsebnost suhe snovi med 15 in 70 %.

(b)	Količino apna, ki se mora dodati, je treba določiti tako, da je dosežena ena od kombinacij časa in temperature iz točke (f).

(c)	Velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, ki se predelajo, ne sme biti večja od 12 mm. Delce gnoja je treba po potrebi zmanjšati, tako da dosežejo največjo dovoljeno velikost delcev.

(d)

Gnoj mora biti pomešan z živim apnom (CaO), ki je zmerno do visoko reaktivno v manj kot šestih minutah, da se doseže dvig temperature za 40 °C, ki je eno od meril v testu reaktivnosti 5.10 iz metode CEN EN 459-2:2002 (2).

Mešanje je treba izvesti z dvema mešalnikoma, ki delujeta en za drugim in imata po dva vijaka.

Oba mešalnika morata:

(i)	imeti vijaka premera 0,55 m in dolžine 3,5 m;

(ii)	delovati z močjo 30 kW in hitrostjo vrtenja vijaka 156 obr/min;

(iii)

imeti zmogljivost obdelave 10 ton na uro.

Povprečen čas mešanja mora biti približno dve minuti.

(e)	Mešanico je treba mešati vsaj šest ur, dokler končna mešanica ne doseže najmanj dveh ton.

(f)

Na nadzornih točkah, ki jih je treba vzpostaviti v končni mešanici, se opravljajo trajne meritve vrednosti pH, ki mora doseči najmanj vrednost 12 v enem od naslednjih časovnih obdobij, v katerih mora biti dosežena tudi ustrezna temperatura:

(i)	60 °C za 60 minut ali

(ii)	70 °C za 30 minut.

(g)	Postopek se opravi na serijski način.

(h)	Vzpostavljen mora biti trajen pisni postopek na podlagi načel HACCP.

(i)

Upravljavci morajo pristojnemu organu s postopkom validacije v skladu z naslednjimi zahtevami dokazati, da je postopek, pri katerem se uporablja mešalna naprava, ki se razlikuje od mešalne naprave iz točke (d), ali pri katerem se uporablja dolomit (CaOMgO) namesto živega apna, vsaj toliko učinkovit kot postopek iz točk (a) do (h):

Navedeni postopek validacije mora:

—	dokazati, da se pri uporabi mešalne naprave, ki se razlikuje od tiste iz točke (d), ali dolomita, kakor je primerno, lahko proizvede mešanica gnoja, pri katere se dosežejo vrednosti pH, časa in temperature iz točke (f);

—

temeljiti na spremljanju časa in temperature na dnu, v sredini in na vrhu končne mešanice z reprezentativnim številom nadzornih točk (vsaj štiri nadzorne točke v območju dna, ki je največ 10 cm od dna in največ 10 cm od vrha, ena nadzorna točka na sredini med dnom in vrhom končne mešanice, štiri nadzorne točke v skrajnem območju na vrhu končne mešanice, ki je največ 10 cm pod površino in največ 10 cm pod vrhom končne mešanice);

—	biti izvedena v dveh najmanj 30-dnevnih obdobjih, od katerih mora eno biti v hladnem obdobju leta, in na geografski lokaciji, kjer se bo mešalna naprava uporabljala.

J. Večstopenjski postopek katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv

1. Vhodne snovi

(a)

V tem postopku se lahko uporabijo naslednje snovi:

(i)	topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 2, ki so bile predelane z metodo predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom);

(ii)

ribje olje ali topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile predelane s:

—	katero koli od metod predelave 1 do 5 ali z metodo predelave 7 ali

—	katero koli od metod predelave 1 do 7 v primeru snovi, pridobljenih iz ribjega olja;

(iii)

ribje olje ali topljene maščobe, ki so bile proizvedene v skladu z oddelkom VIII (ribje olje) ali oddelkom XII (topljene maščobe) Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(b)	Uporaba topljenih maščob, pridobljenih iz snovi kategorije 1, je v tem postopku prepovedana.

2. Metoda predelave

(a)

Topljene maščobe morajo biti pred predelavo obdelane z:

(i)	beljenjem centrifugiranih snovi preko glinenega filterja;

(ii)	odstranitvijo preostalih netopnih nečistoč s filtracijo.

(b)	Z obdelanimi snovi se opravi večstopenjski postopek katalize, ki zajema hidrodeoksigenacijo, ki ji sledi izomerizacija. Snovi morajo biti izpostavljene tlaku najmanj 20 barov pri temperaturi najmanj 250 °C najmanj 20 minut.

(c)

V oddelku 3 se točka 2 spremeni:

(i)

druga alinea točke (b)(iii) se nadomesti z naslednjim:

„—	pridobljenega iz snovi kategorije 3, razen iz snovi iz člena 10(p) Uredbe (ES) št. 1069/2009, uporabijo za krmo;“

(ii)

Dodajo se naslednje točke:

„(c)

večstopenjskim postopkom katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv:

(i)	bencin in druga goriva, ki nastanejo med postopkom, se lahko uporabijo kot gorivo brez omejitev iz te uredbe (končna točka);

(ii)

glina, uporabljena pri beljenju, in blato iz postopka obdelave pred predelavo iz točke J(2)(a) oddelka 2 se lahko:

—	odstranijo s sežiganjem ali sosežiganjem,

—	pretvorijo v bioplin,

—	kompostirajo ali uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz člena 36(a)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(d)	mešanica prašičjega in perutninskega gnoja, obdelana z apnom, se lahko nanaša na tla kot predelan gnoj.“

(3)

V oddelku 3 poglavja III Priloge V se doda naslednja točka 3:

„3.

Ko se živalski stranski proizvodi pretvorijo v bioplin ali kompostirajo skupaj s snovmi, ki niso živalskega izvora, lahko pristojni organ odobri, da upravljavci odvzamejo reprezentativne vzorce po pasterizaciji iz točke 1(a) oddelka 1 poglavja I ali po kompostiranju iz točke 1 oddelka 2, kakor je ustrezno, in pred mešanjem s snovmi, ki niso živalskega izvora, da se spremlja učinkovitost pretvorbe ali kompostiranja živalskih stranskih proizvodov, kakor je ustrezno.“

(4)

V poglavju II Priloge VII se točke 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.

Da lahko EFSA oceni varnost predlaganih alternativnih metod, morajo vloge vsebovati vse potrebne informacije in zlasti naslednje:

—	seznam kategorij živalskih stranskih proizvodov, ki se nameravajo predelati po metodi,

—	opis celotnega postopka,

—	biološke nevarnosti za zdravje ljudi in živali ter

—	stopnjo zmanjšanja tveganja, ki se lahko doseže s postopkom.

Vloga iz odstavka 1 poleg tega:

(a)	vključuje zahtevane informacije iz členov 8, 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009, vključno s fizikalnim stanjem navedenih snovi in po potrebi kakršnimi koli postopki obdelave navedenih snovi pred predelavo in navedbo vseh snovi, razen živalskih stranskih proizvodov, ki se bodo uporabile v postopku;

(b)

vsebuje protokol HACCP in diagram, ki jasno prikazuje posamezne korake postopka, opredeljuje ključne parametre za inaktivacijo relevantnih patogenov, kot so temperatura, tlak, čas izpostavljenosti, prilagoditev vrednosti pH in velikost delcev ter mu je priložen tehnični varnostni list opreme, ki se uporablja pri postopku;

(c)	opredeljuje in označuje biološke nevarnosti za zdravje ljudi in živali, ki jih predstavljajo kategorije živalskih stranskih proizvodov, ki bodo predelane po metodi;

(d)

kaže, da so najbolj trdovratne biološke nevarnosti, povezane s kategorijo snovi, ki se predela, zmanjšane v vseh proizvodih, ki nastanejo pri postopku, vključno z odpadnimi vodami, najmanj do stopnje, ki se doseže s standardi predelave iz te uredbe za isto kategorijo živalskih stranskih proizvodov. Stopnja zmanjšanja tveganja mora biti določena z validiranimi neposrednimi meritvami, razen če so modeli ali primerjave z drugimi postopki sprejemljive.

Validirane neposredne meritve iz odstavka 2(d) pomenijo:

(a)

merjenje zmanjšanja sposobnosti preživetja/kužnosti: endogenih indikatorskih organizmov med postopkom, v katerem je indikator:

—	stalno prisoten v surovini v velikem številu,

—	nič manj odporen proti smrtonosnim vidikom postopka obdelave, hkrati pa ni občutno bolj odporen od patogenov, ki jih nadzoruje,

—	razmeroma preprosto je določiti njegovo število ter ga ugotoviti in potrditi; ali

(b)

uporabo dobro opredeljenega preskusnega organizma ali virusa, ki je v primernem preskusnem telesu vnesen v vhodno snov.

Če je vključenih več postopkov obdelave, je treba opraviti oceno o stopnji doseženega zmanjšanja individualnega titra ali če zgodnji koraki v postopku lahko vplivajo na učinkovitost naslednjih korakov;

(c)

poročanje celotnih rezultatov z:

(i)	natančnim opisom uporabljene metodologije;

(ii)	opisom narave vzorca, ki je bil analiziran;

(iii)

prikazom, da je število analiziranih vzorcev reprezentativno;

(iv)	utemeljitvijo števila opravljenih preskusov in izbire točk merjenja;

(v)	navedbo občutljivosti in specifičnosti uporabljenih metod odkrivanja;

(vi)	posredovanjem podatkov o ponovljivosti in statistični razpršenosti rezultatov meritev, opravljenih med poskusi;

(vii)

utemeljitvijo pomena prionskih nadomestkov, če so bili uporabljeni;

(viii)

prikazom z modeli ali primerjavami z drugimi uporabljenimi postopki v primeru odsotnosti neposrednih meritev, da so dejavniki, ki povzročajo zmanjšanje tveganja, dobro znani in da je model zmanjšanja tveganja dobro vzpostavljen;

(ix)	predložitvijo podatkov neposrednih meritev vseh dejavnikov v celotnem postopku, ki povzročajo zmanjšanje tveganja, da se ti dejavniki homogeno uporabljajo po celotni tretirani seriji.

Načrt HACCP iz odstavka 2(b) mora temeljiti na ključnih parametrih, ki se uporabljajo za zmanjšanje tveganja, zlasti na:

—	temperaturi,

—

tlaku,

—

času in

—	mikrobioloških kriterijih.

Na podlagi rezultatov preskusne validacije in/ali predloženega modela je treba določiti kritične meje v načrtu HACCP.

Če je mogoče uspešno delovanje postopka prikazati le s sklicem na tehnične parametre, ki so specifični za opremo, uporabljeno v postopku, mora načrt HACCP vključevati tudi tehnične meje, ki morajo biti upoštevane, zlasti glede porabe energije, števila obratov črpalke ali odmerkov kemikalij.

Predložiti je treba informacije o ključnih in tehničnih parametrih, ki jih je treba spremljati in beležiti trajno ali po določenih časovnih obdobjih, ter o metodah, ki se uporabljajo za merjenje in spremljanje.

Upoštevati je treba spremenljivost parametrov pri značilnih proizvodnih pogojih.

Načrt HACCP mora odražati običajne in neobičajne/izredne proizvodne pogoje, vključno s prekinitvijo postopka, ter mora navajati morebitne popravljalne ukrepe, ki jih je treba uporabiti v primeru neobičajnih/izrednih proizvodnih pogojev.

Vloge vsebujejo tudi zadostne informacije o:

(a)

tveganjih zaradi medsebojno odvisnih postopkov, zlasti oceni možnih posrednih učinkov, ki lahko:

(i)	vplivajo na stopnjo zmanjšanja tveganja v zadevnem postopku;

(ii)	nastanejo zaradi prevoza ali shranjevanja kakršnih koli proizvodov, ki nastanejo pri postopku, ali zaradi varnega odstranjevanja takšnih proizvodov, vključno z odpadnimi vodami;

(b)

tveganjih zaradi nameravane končne uporabe proizvodov, zlasti:

(i)	nameravane končne uporabe kakršnih koli proizvodov, ki nastanejo pri postopku;

(ii)	oceno verjetnih tveganj za zdravje ljudi in živali ter možnih vplivov na okolje na podlagi ocene zmanjšanja tveganja v skladu s točko 2(d).

Vlogam se priložijo dokazne listine, zlasti:

(a)	diagram s prikazom delovanja postopka;

(b)	dokaze iz točke 2(d) ter druge dokaze v podporo informacijam, predloženim v okviru vloge iz točke 2.

7.	V vlogi se navede kontaktni naslov zainteresirane strani, ki vsebuje ime in celoten naslov, telefonsko številko in/ali številko telefaksa in/ali elektronski naslov osebe, ki deluje po pooblastilu ali v imenu zainteresirane strani.“

(5)

Priloga VIII se spremeni:

(a)

Točka 2(b)(xvii) poglavja II se nadomesti z naslednjim:

„(xvii)

v primeru razstavnih predmetov: ‚razstavni predmet – ni namenjeno prehrani ljudi‘ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

(xviii)

v primeru ribjega olja za proizvodnjo zdravil iz poglavja XIII Priloge XIII: ‚ribje olje za proizvodnjo zdravil‘ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

(xix)

v primeru gnoja, ki je bil tretiran z apnom v skladu s točko I oddelka 2 poglavja IV Priloge IV: ‚mešanica gnoja in apna‘.“

(b)

V poglavju V se točka 3(d)(ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

namenjeni za raziskovanje in druge posebne namene iz člena 17 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki jih je odobril pristojni organ;

(e)	obnovljiva goriva, proizvedena iz topljenih maščob, ki so pridobljena iz snovi kategorije 2, v skladu s točko J oddelka 2 poglavja IV Priloge IV.“

(6)

V oddelku 2 poglavja I Priloge XI se uvodna izjava nadomesti z naslednjim:

„Za dajanje na trg predelanega gnoja, pridobljenih proizvodov iz predelanega gnoja in gvana netopirjev veljajo naslednji pogoji. Poleg tega je v primeru gvana netopirjev potrebno soglasje namembne države članice iz člena 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009:“

(7)

V Prilogi XIII se doda naslednje poglavje XIII:

„POGLAVJE XIII

Posebne zahteve za ribje olje za proizvodnjo zdravil

Končna točka za ribje olje za proizvodnjo zdravil

Ribje olje, pridobljeno iz snovi iz točke A.2 oddelka 3 poglavja II Priloge X in ki je bilo razkisano z raztopino NaOH pri temperaturi 80 °C ali več ter nato prečiščeno z destilacijo pri temperaturi 200 °C ali več, se lahko da na trg za proizvodnjo zdravil brez omejitev v skladu s to uredbo.“

(8)

Priloga XIV se spremeni:

(a)

Poglavje I se spremeni:

(i)

oddelek 1 se spremeni:

—

v uvodnem odstavku se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)	na vstopni točki v Unijo, kjer se opravijo veterinarski pregledi, se predložijo skupaj z dokumentom, ki ustreza vzorcu, navedenem v stolpcu ‚Spričevala/vzorčni dokumenti‘ v preglednici 1;

(f)	prihajati morajo iz obrata, ki ga je pristojni organ tretje države registriral ali odobril, kakor je primerno, in ki je na seznamu takih obratov iz člena 30.“

—

v vrstici št. 1 preglednice 1 se opis proizvoda v drugem stolpcu nadomesti z naslednjim:

„Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, razen hrane za hišne živali, ki vsebuje take beljakovine, in krmne mešanice, ki vsebujejo take beljakovine, kakor so opredeljene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009.“

(ii)	v oddelku 2 se naslov nadomesti z naslednjim besedilom: „Uvoz predelanih živalskih beljakovin, vključno z mešanicami in proizvodi, razen hrane za hišne živali, ki vsebuje take beljakovine, in razen krmnih mešanic, kakor so opredeljene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009.“

(b)

Poglavje II se spremeni:

(i)

oddelek 1 se spremeni:

—

v uvodnem odstavku se točki (d) in (e) nadomestita z naslednjim:

„(d)	prihajati morajo iz obrata, ki ga je pristojni organ tretje države registriral ali odobril, kakor je primerno, in ki je na seznamu takih obratov iz člena 30; in

(e)	med prevozom do vstopne točke v Unijo, kjer se opravijo veterinarski pregledi, jih mora spremljati veterinarsko spričevalo, navedeno v stolpcu ‚Spričevala/vzorčni dokumenti‘ v preglednici 1; ali

(f)	na vstopni točki v Unijo, kjer se opravijo veterinarski pregledi, se predložijo skupaj z dokumentom, ki ustreza vzorcu, navedenem v stolpcu ‚Spričevala/vzorčni dokumenti‘ v preglednici 2.“

—

v preglednici 2 se vrstica št. 17 nadomesti z naslednjim:

„17

Topljene maščobe za nekatere namene zunaj krmne verige za rejne živali

(a)	V primeru snovi, namenjenih za proizvodnjo biodizla: snovi kategorij 1, 2 in 3 iz členov 8, 9 in 10;

(b)	V primeru snovi, namenjenih za proizvodnjo obnovljivih goriv, iz točke J oddelka 2 poglavja IV Priloge IV: snovi kategorij 2 in 3 iz členov 9 in 10;

(c)	v primeru snovi, namenjenih za proizvodnjo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal: snovi kategorije 2 iz točk (c) in (d) člena 9 ter točk (f)(i) člena 9 ter snovi kategorije 3 iz člena 10, razen točk (c) in (p);

(d)	v primeru snovi, namenjenih za druge namene: snovi kategorije 1 iz točk (b), (c) in (d) člena 8, snovi kategorije 2 iz točk (c) in (d) člena 9 ter točke (f)(i) člena 9 ter snovi kategorije 3 iz člena 10, razen točk (c) in (p).

Topljene maščobe morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 9.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, in, v primeru snovi iz rib, tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

Poglavje 10(B) Priloge XV.“

(ii)

v oddelku 9 se točka (a)(iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

v primeru snovi, namenjenih za proizvodnjo obnovljivih goriv iz točke J oddelka 2 poglavja IV Priloge IV te uredbe, snovi kategorije 2 iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1069/2009 in snovi kategorije 3 iz člena 10 navedene uredbe;

(iv)	v primeru drugih snovi kategorije 1 iz točk (b), (c) in (d) člena 8 Uredbe (ES) št. 1069/2009, snovi kategorije 2 iz točk (c), (d) in točke (f)(i) člena 9 Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali snovi kategorije 3, razen snovi iz točk (c) in (p) člena 10 navedene Uredbe;“

(9)	V Prilogi XV se poglavje 10(B) nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 10(B) Veterinarsko spričevalo Za topljene maščobe, ki niso namenjene za prehrano ljudi, za uporabo za nekatere namene zunaj krmne verige, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi njo (2)

(10)

V poglavju III Priloge XVI se doda naslednji oddelek 11:

„Oddelek 11

Uradni nadzor v zvezi s hidrolizo z naknadnim odstranjevanjem

Pristojni organ izvaja nadzor na kraju, kjer se opravlja hidroliza z naknadnim odstranjevanjem v skladu s točko H oddelka 2 poglavja IV Priloge IV.

Takšen nadzor za namen usklajevanja količin poslanih in odstranjenih hidroliziranih snovi vključuje preglede naslednjih dokumentov:

(a)	o količini snovi, ki so hidrolizirane na kraju;

(b)	v obratih, kjer se hidrolizirane snovi odstranjujejo.

Nadzor se izvaja redno na podlagi ocene tveganja.

V prvih dvanajstih mesecih delovanja se vsakič, ko se hidrolizirane snovi zbirajo iz zabojnika, opravi nadzorni pregled kraja, kjer se nahaja zabojnik.

Po prvih dvanajstih mesecih delovanja se nadzorni pregled takšnega kraja opravi vsakič, ko se zabojnik izprazni, in preveri, ali ni sledi rje ali uhajanja snovi iz zabojnika v skladu s točko H(j) oddelka 2 poglavja IV Priloge IV.“

(1) BS EN 12880:2000, Opredelitev blata. Določanje suhega ostanka in vsebnosti vode. Evropski odbor za standardizacijo.

(2) CEN EN 459-2:2002 metoda CEN/TC 51 – Cement in gradbeno apno. Evropski odbor za standardizacijo.“