23.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/5

(1)

Unija naj bi v skladu s členom 147(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) prispevala k visoki stopnji zaposlenosti s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami in s podpiranjem, po potrebi tudi dopolnjevanjem, njihovega delovanja.

(2)

Unija naj bi v skladu s členom 153(1) PDEU podpirala in dopolnjevala dejavnosti držav članic glede delovnih pogojev, vključevanja oseb, ki so izključene iz trga dela, ter boja proti socialni izključenosti.

(3)

Unija se v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji med drugim bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških ter solidarnost med generacijami.

(4)

Člen 174 PDEU priznava, da so nekatere regije Unije prikrajšane zaradi hudih in trajnih demografskih ovir, ki bi lahko otežile njihovo raven razvoja, in zahtevajo posebno pozornost, če naj bi Unija dosegla cilj gospodarske, socialne in teritorialne kohezije.

(5)

Unija v skladu s členom 25 Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju.

(6)

Staranje je nedvomno izziv za celotno družbo in za vse generacije v Evropi, je tudi predmet za medgeneracijsko solidarnost in za družino.

(7)

Delež prebivalstva v Uniji, ki so v poznih 50. letih ali starejši, bo naraščal veliko hitreje kot kdajkoli prej. To je zelo pozitiven razvoj, saj je logična posledica boljšega zdravja in večje kakovosti življenja. Vendar se zaradi teh demografskih sprememb Unija spoprijema s številnimi izzivi.

(8)

Evropski svet je na več zaporednih sejah priznal potrebo po obvladovanju vpliva starajočega se prebivalstva na evropske socialne modele. Ključni odziv na te hitre spremembe v starostni strukturi vključuje spodbujanje oblikovanja kulture aktivnega staranja kot vseživljenjskega procesa, da bi hitro rastoče prebivalstvo, ki obsega ljudi v poznih 50. letih in starejše, ki je na splošno bolj zdravo in bolj izobraženo kot katera koli taka starostna skupina pred njim, imelo dobre možnosti za zaposlitev in aktivno udeležbo v družbenem in družinskem življenju, tudi prek prostovoljstva, vseživljenjskega učenja, kulturnega izražanja in športa.

(9)

Po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije je aktivno staranje proces, v katerem se optimizirajo možnosti za zdravje, sodelovanje in varnost, da bi izboljšali kakovost življenja v procesu staranja. Aktivno staranje omogoča ljudem, da uresničijo možnosti telesne, socialne in duševne blaginje v obdobju vsega življenja in sodelujejo v družbi, hkrati pa jim omogoča ustrezno varstvo, varnost in oskrbo, ko jo potrebujejo. Zato so za spodbujanje aktivnega staranja potrebni večrazsežnostni pristop in lastna odgovornost ter trajna podpora med vsemi generacijami.

(10)

Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012) bi moralo graditi na izročilu evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) in evropskega leta prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011), zaradi česar bi bilo treba spodbujati sinergije med tema evropskima letoma in evropskim letom aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012) (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto).

(11)

Vedno večji delež starejših ljudi v Evropi in povečanje kroničnih obolenj pomeni, da je še pomembnejše kot kdaj koli doslej spodbujati zdravo staranje za vse, zlasti za starejše, in podpirati njihovo vitalnost ter dostojanstvo, med drugim tako, da se jim zagotovi dostop do primernega in visoko kakovostnega zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in socialnih storitev ter se razvijajo pobude, namenjene preprečevanju zdravstvenih tveganj, povezanih s staranjem. Zdravo staranje lahko poveča udeležbo starejših ljudi na trgu dela, jim omogoči, da dlje ostanejo aktivni v družbi, izboljša njihovo kakovost življenja in omeji obremenitve sistemov zdravstvenega in socialnega varstva ter pokojninskih sistemov.

(12)

Komisija je v sporočilih „Demografska prihodnost Evrope – kako spremeniti izziv v priložnost“ z dne 12. oktobra 2006, „Spodbujati solidarnost med generacijami“ z dne 10. maja 2007 in „Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU (Poročilo o staranju 2009)“ z dne 29. aprila 2009 predstavila svoja stališča o demografskih izzivih, s katerimi se sooča Unija, in priložnosti za njihovo obvladovanje.

(13)

Raznolikost starejših generacij v Evropi se bo še povečala. Zaradi tega je treba aktivno podpirati enake možnosti in spodbujati sodelovanje. Aktivni državljani iz različnih okolij imajo v družbi pomembno povezovalno funkcijo, spodbujajo povezovanje in prispevajo h gospodarstvu.

(14)

Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, so 22. februarja 2007 sprejeli resolucijo o „možnostih in izzivih, ki jih prinašajo demografske spremembe v Evropi: prispevek starejših h gospodarskemu in družbenemu razvoju“, ki je poudarila potrebo tako po več priložnostih za aktivno udeležbo starejših ljudi, tudi prek prostovoljnega dela, in poudarila nove gospodarske priložnosti („srebrno gospodarstvo“), nastale zaradi večjega povpraševanja s strani starejših ljudi po nekaterih vrstah blaga in storitev, ter po pomembnosti pozitivne javne podobe starejših.

(15)

Svet je 8. junija 2009 sprejel sklepe o „enakih možnostih za ženske in moške: aktivno in dostojno staranje“, v katerih je bilo ugotovljeno, da se starejši moški in ženske, ki si prizadevajo za aktivno življenje in dostojno staranje, po vsej Uniji soočajo z resnimi izzivi, ter državam članicam in Komisiji predlaga številne ukrepe, med drugim, naj spodbujajo politike aktivnega staranja, ob tem pa upoštevajo različne razmere v različnih državah članicah ter različne izzive, s katerimi se soočajo ženske in moški.

(16)

Svet je 30. novembra 2009 sprejel sklepe o „zdravem in dostojnem staranju“, v katerih je povabil Komisijo, da med drugim „oblikuje dejavnosti za boljšo ozaveščenost glede spodbujanja aktivnega staranja, vključno z možnim evropskim letom aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti v letu 2012“.

(17)

Komisija je v sporočilu z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ z dne 3. marca 2010 poudarila, kako pomembno je, da Unija spodbuja zdravo in aktivno staranje prebivalstva zaradi socialne kohezije in večje produktivnosti. 23. novembra 2010 je Komisija kot del strategije Evropa 2020 sprejela vodilno pobudo z naslovom „Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti“, po kateri bi morale države članice zlasti spodbujati politike aktivnega staranja. Komisija je 16. decembra 2010 sprejela tudi vodilno pobudo o „Evropski platformi za boj proti revščini in socialni izključenosti: Evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“. Doseganje teh ciljev politike zahteva ukrepanje na vseh vladnih ravneh in s strani različnih nevladnih zainteresiranih strani; ti cilji pa so na ravni Unije lahko podprti z dejavnostmi evropskega leta, ki so namenjene ozaveščanju in spodbujanju izmenjave dobre prakse. Nacionalni koordinatorji bi morali poskrbeti, da so nacionalni ukrepi usklajeni in združljivi s splošnimi cilji evropskega leta. Prav tako bi se morala načrtovati udeležba drugih institucij in zainteresiranih strani.

(18)

Svet je 7. junija 2010 sprejel sklepe o „aktivnem staranju“ in pozval Komisijo, naj „nadaljuje priprave na evropsko leto aktivnega staranja leta 2012, ko bo mogoče opozoriti na prednosti aktivnega staranja in njegov prispevek k solidarnosti med generacijami ter seznaniti javnost z obetavnimi pobudami za spodbujanje aktivnega staranja na vseh ravneh“.

(19)

Evropski parlament je 11. novembra 2010 sprejel resolucijo z naslovom „Demografski izzivi in medgeneracijska solidarnost“, v kateri je države članice pozval, naj aktivno staranje v naslednjih letih določijo kot prednostno nalogo. V resoluciji je bilo tudi poudarjeno, da bi bilo treba v evropskem letu izpostaviti zlasti prispevek starejših k družbi in zagotoviti priložnosti za spodbujanje solidarnosti, sodelovanja in razumevanja med generacijami ter mladim in starejšim omogočiti, da delajo skupaj.

(20)

Tudi mnenji, ki sta jih pripravila Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, sta poudarjali pomembnost aktivnega staranja za Evropo, tako da sta med drugim izpostavili vrednost zdravstvenega varstva za vse generacije.

(21)

Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3) v okviru smernic 7 in 8 za države članice predlaga povečanje udeležbe delovne sile s politikami za spodbujanje aktivnega staranja, dvigovanje stopenj zaposlenosti starejših delavcev s spodbujanjem inovacij pri organizaciji dela ter povečanje zaposljivosti starejših delavcev z dodatnim izobraževanjem in sodelovanjem v shemah vseživljenjskega učenja. Smernica 10 poudarja potrebo po okrepitvi sistemov socialne varnosti, vseživljenjskega učenja in politik dejavnega vključevanja, da se ustvarijo priložnosti za ljudi v različnih življenjskih obdobjih, da se zaščitijo pred morebitno revščino in socialno izključenostjo in se okrepi njihovo aktivno sodelovanje v družbi.

(22)

Komisija je v svojem sporočilu „Evropska digitalna agenda“, sprejetem 19. maja 2010, ki je prva vodilna pobuda Evrope 2020, poudarila pomembnost aplikacij in storitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) za prijetno staranje ter predlagala zlasti okrepitev skupnega programa za pomoč okolice pri samostojnem življenju. Evropska digitalna agenda je prav tako predlagala usklajene ukrepe za izboljšanje digitalne pismenosti vseh Evropejcev, vključno s starejšimi, ki prekomerno zastopajo skupino s 150 milijoni državljanov oziroma okoli 30 % celotnega števila državljanov, ki niso nikoli uporabili interneta. Olajšanje dostopa do novih tehnologij in zagotavljanje usposabljanja za njihovo uporabo bi še izboljšalo možnosti starejših.

(23)

V povezavi s strategijo Evropa 2020 je Komisija v okviru vodilne pobude „Unija inovacij“ predlagala izvajanje inovacijskega partnerstva za aktivno in zdravo staranje. Namen navedenega partnerstva je omogočiti neodvisno, zdravo in daljše življenje državljanom in povečati povprečno število zdravih let življenja za dve leti do leta 2020.

(24)

Komisija izvaja evropsko strategijo za invalide 2010–2020, ki zaradi pogoste povezave med invalidnostjo in staranjem vključuje ustrezne ukrepe za starejše ljudi. Relevantni so zlasti ukrepi v zvezi z dostopnostjo na podlagi pristopov „namenjeno vsem uporabnikom“. Pomembni so ukrepi za podpiranje samostojnega življenja in vključevanja v skupnost, tudi starejših invalidnih oseb, ki potrebujejo visoko raven podpore, imajo večplastne potrebe, so posebej ranljivi in izpostavljeni socialni izključenosti. Poleg tega so Unija in vse države članice podpisale Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, ki med drugim vsebuje določbe, ki so ustrezne za starejše ljudi.

(25)

Evropski dan medgeneracijske solidarnosti se praznuje vsako leto 29. aprila. Je dobra priložnost, da Unija obnovi svojo zavezanost krepitvi solidarnosti in sodelovanja med generacijami, da bi spodbudila pravično in trajnostno družbo.

(26)

Ta sklep določa finančni okvir, ki bo osnovni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (4).

(27)

Aktivnemu staranju je med drugim namenjenih nekaj skladov, programov in akcijskih načrtov Unije, kot so Evropski socialni sklad (5), Evropski sklad za regionalni razvoj (6), program Progress (7), program vseživljenjskega učenja (8) in predvsem program Grundtvig, program Zdravje (9), posebni programi o IKT ter o družbeno-ekonomskih in humanističnih vedah v sedmem okvirnem programu za raziskave in razvoj (10), akcijski načrt „Prijetno staranje v informacijski družbi“, skupni program za pomoč okolice pri samostojnem življenju (11), okvirni program za konkurenčnost in inovacije (12) s pilotnimi projekti razporejanja o IKT za prijetno staranje, pripravljalni ukrep o socialnem turizmu Calypso ter akcijski načrt za mobilnost v mestih.

(28)

Da bi zagotovili sodelovanje raznovrstnih organizacij, bi bilo treba v evropskem letu, kolikor je mogoče, olajšati dogodke in operacije manjšega obsega.

(29)

Na ravni Unije bi bilo treba spodbujati sodelovanje ustreznih mrež v evropskem letu in ga podpreti z ustreznimi viri.

(30)

Ker ciljev evropskega leta države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi potrebe po nadnacionalni izmenjavi informacij in razširjanju dobrih praks v vsej Uniji in ker se ti cilji zaradi obsega predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

povečanje splošne ozaveščenosti o pomenu aktivnega staranja v njegovih različnih razsežnostih in zagotovitev, da se mu nameni vidno mesto na političnem dnevnem redu zainteresiranih skupin na vseh ravneh, da se poudari uporabni prispevek starejših ljudi k družbi in gospodarstvu in poveča njegovo vrednotenje, spodbudijo aktivno staranje, solidarnost med generacijami ter vitalnost in dostojanstvo vseh, ter mobilizira potencial starejših ljudi ne glede na njihov izvor, ter se jim omogoči samostojno življenje;

(b)

pospeševanje razprav, izmenjava informacij in razvoj vzajemnega učenja med državami članicami in zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh, da se spodbujajo politike aktivnega staranja, opredelijo in razširijo primeri dobrih praks ter izboljšajo sodelovanje in sinergije;

(c)

oblikovanje okvira za zaveze in konkretne ukrepe, ki bo ob sodelovanju civilne družbe, socialnih partnerjev in podjetij ter s posebnim poudarkom na spodbujanju informacijskih strategij Uniji, državam članicam in zainteresiranim stranem na vseh ravneh omogočil razvoj inovativnih rešitev, politik in dolgoročnih strategij, vključno z obsežnimi strategijami za obvladovanje staranja, povezanimi z izobraževanjem in delom, s posebnimi dejavnostmi, ter prizadevanje za posebne cilje v zvezi z aktivnim staranjem in medgeneracijsko solidarnostjo;

(d)

spodbujanje dejavnosti za preprečevanje diskriminacije na podlagi starosti, premagovanje stereotipov, povezanih s starostjo, in odstranjevanje ovir, zlasti glede zaposljivosti.

(a)

konference, prireditve in pobude, ob dejanem sodelovanju zadevnih zainteresiranih strani, za spodbujanje razprav, večjo ozaveščenost in spodbujanje zavezanosti posebnim ciljem, kar bo prispevalo k trajnim vplivom;

(b)

informacijske, promocijske in izobraževalne kampanje z uporabo multimedijev;

(c)

izmenjava informacij, izkušenj in dobre prakse z uporabo, med drugim, odprte metode usklajevanja in mrež zainteresiranih strani, ki si prizadevajo za dosego ciljev evropskega leta;

(d)

raziskave in ankete na ravni Unije ali nacionalni ali regionalni ravni ter razširjanje rezultatov, s poudarkom na gospodarskem in socialnem vplivu spodbujanja aktivnega staranja in aktivnemu staranju prijaznih politik.

(a)

države članice;

(b)

države kandidatke;

(c)

države Zahodnega Balkana in

(d)

države Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so pogodbenice Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.