8.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/1

(1)

Prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju (Evropski svet v Lizboni leta 2000), zahteva posodobitev in stalno izboljševanje sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot odgovor na hitre spremembe v gospodarstvu in družbi, tako da lahko pomagajo pri povečanju zaposljivosti in družbene vključenosti ter izboljšajo dostop do vseživljenjskega učenja za vse, tudi za prikrajšane ljudi.

(2)

Evropski svet v Barceloni je leta 2000 zastavil cilj, v skladu s katerim bi evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja do leta 2010 postali svetovna referenca kakovosti.

(3)

Lizbonske integrirane smernice za rast in delovna mesta 2005–2008 pozivajo države članice, naj razvijejo cenovno dostopne in razpoložljive sisteme vseživljenjskega učenja, ki se bodo odzivali na spreminjajoče se potrebe na znanju temelječega gospodarstva in družbe. Prilagoditev in izgradnja zmogljivosti sistemov za izobraževanje in usposabljanje sta potrebni za povečanje njunega pomena za trg dela. Cilji, določeni v politiki zaposlovanja in usposabljanja, bi morali zato pospešeno dopolnjevati tiste iz gospodarske politike in politike trga delovne sile, da bi lahko združili družbeno kohezijo in konkurenčnost.

(4)

V skladu z Resolucijo Sveta z dne 19. decembra 2002 o spodbujanju okrepljenega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (4) („Kopenhagenski proces“), in kot rezultat posledičnega sodelovanja med Komisijo, državami članicami, socialnimi partnerji, državami EFTA in EGP ter državami kandidatkami pri prednostni nalogi zagotavljanja kakovosti, je bil razvit skupni okvir za zagotavljanje kakovosti („CQAF“), pri katerem so bile upoštevane obstoječe izkušnje in „dobra praksa“ v različnih sodelujočih državah.

(5)

V skladu s skupnim vmesnim poročilom Sveta in Komisije Evropskemu svetu iz leta 2004 o delovnem programu Izobraževanje in usposabljanje 2010 (5) bi morala biti CQAF za poklicno izobraževanje in usposabljanje (kot del nadaljevanja deklaracije iz Kopenhagna) in razvoj dogovorjenih standardov, postopkov in smernic za zagotavljanje kakovosti (6) (v povezavi z bolonjskim procesom in kot del delovnega programa o ciljih sistemov za izobraževanje in usposabljanje) glavni prednostni nalogi za Evropo.

(6)

Svet za izobraževanje je maja 2004 (7) potrdil pristop CQAF in povabil države članice in Komisijo, da ga v okviru svojih pristojnosti spodbujajo na prostovoljni osnovi, skupaj z ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

(7)

Evropska mreža za zagotavljanje kakovosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (8) je zagotovila evropsko platformo, ki je omogočila ustrezno spremljanje izvajanja sklepov Sveta iz leta 2004 in helsinškega sporočila, ter spodbudila trajnostno sodelovanje med državami.

(8)

Leta 2006 je helsinško sporočilo poudarilo potrebo po nadaljnjem razvoju in izvajanju skupnih evropskih orodij, namenjenih zlasti poklicnemu izobraževanju in usposabljanju s črpanjem iz načel, ki poudarjajo CQAF, kot je bilo zapisano v Sklepih Sveta maja 2004 o zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju z namenom, da bi spodbujali kulturo izboljševanja kakovosti in širše udeležbe v Evropski mreži za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

(9)

To priporočilo vzpostavlja evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti („Okvir“) kot referenčni instrument za pomoč državam članicam pri spodbujanju in spremljanju stalnega izboljševanja njihovih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja na podlagi skupnih evropskih priporočil, s čimer se nadgrajuje in nadalje razvija CQAF. Okvir bi moral prispevati k izboljševanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in povečani preglednosti in doslednosti razvoja politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja med državami članicami, ter s tem spodbujati vzajemno zaupanje, mobilnost delavcev in učencev, in vseživljenjsko učenje.

(10)

Okvir bi moral zajemati cikel zagotavljanja in izboljševanja kakovosti pri načrtovanju, izvajanju, oceni/presoji in pregledu/reviziji poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ga podpirajo skupna merila kakovosti, okvirni deskriptorji in kazalniki. Procese spremljanja, vključno s kombinacijo notranjih in zunanjih mehanizmov ocenjevanja, bi morale ustrezno opredeliti države članice, da bi se opredelila moč sistemov, procesov in postopkov ter področja za izboljšanje. Okvir bi moral vključevati uporabo orodij za merjenje, s katerimi se dokaže učinkovitost.

(11)

Okvir bi bilo treba uporabiti na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter na ravneh izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja in pridobljenih kvalifikacij. Okvir bi moral zagotavljati sistemski pristop h kakovosti, saj pokriva in medsebojno povezuje pomembne ravni in akterje, moral pa bi dati tudi močan poudarek na spremljanje in izboljševanje kakovosti z združevanjem notranjega in zunanjega ocenjevanja, pregleda in postopkov za izboljševanje, ki jih podpirajo meritve in kvalitativne analize. Okvir bi moral biti osnova za nadaljnji razvoj s sodelovanjem na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(12)

Z zagotavljanjem dejanskih instrumentov za podporo razvoja kulture izboljševanja kakovosti in ocenjevanja na vseh ravneh to priporočilo prispeva k uporabi politike in prakse, ki temeljita na dokazih, s čimer se ustvari podlaga za učinkovitejše in pravičnejše politike, v skladu s Sklepi Sveta in predstavnikov vlad in držav članic iz leta 2006 o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja (9).

(13)

To priporočilo zagotavlja okvir za opredelitev, podporo in izmenjavo dobre prakse ne le na nacionalni, temveč tudi na lokalni in regionalni ravni v vseh pomembnih mrežah, tudi v mreži evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti.

(14)

To priporočilo upošteva „Skupna načela za zagotavljanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja“, ki so vključena v Prilogo III Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (10) („EOK“). Okvir bi moral zato podpirati izvajanje EOK, zlasti kakovost potrjevanja učnih rezultatov. Prav tako bi moral podpirati izvajanje drugih evropskih instrumentov, kot so evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, in skupna evropska načela za opredelitev in potrditev neformalnega in priložnostnega učenja.

(15)

To priporočilo je zaradi svoje nezavezujoče narave skladno z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe, saj je njegov cilj podpirati in dopolnjevati ukrepe držav članic, tako da omogoča nadaljnje sodelovanje med njimi z namenom povečanja preglednosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter spodbujanja mobilnosti in vseživljenjskega učenja. Izvajati bi ga bilo treba v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. To priporočilo je v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, saj ne nadomešča ali opredeljuje nacionalnih sistemov zagotavljanja kakovosti. Okvir ne predpisuje določenega sistema ali pristopa k zagotavljanju kakovosti, ampak zagotavlja skupna načela, merila kakovosti, okvirne deskriptorje in kazalnike, ki bodo morda lahko pomagali pri ocenjevanju in izboljšanju obstoječih sistemov in izvajanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

(16)

Predlagani referenčni kazalniki iz Priloge II naj bi v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso podprli ocenjevanje in izboljševanje kakovosti sistemov in/ali izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, uporabljali pa naj bi se tudi kot „zbirka orodij“, iz katere lahko različni uporabniki izberejo tiste kazalnike, ki najbolj ustrezajo zahtevam njihovega sistema zagotavljanja kakovosti. Te kazalnike bi bilo treba glede na njihovo naravo in namen razlikovati od kazalnikov in meril iz sklepov Sveta z dne 25. maja 2007 o skladnem okviru kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju (11).

(17)

Če bodo države članice uporabljale in še naprej razvijale Okvir, jim bo to lahko pomagalo dodatno izboljšati in razviti sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podpirati strategije vseživljenjskega učenja, dodatno integrirati evropski trg delovne sile in izvajati EOK ter spodbujati kulturo izboljševanja kakovosti na vseh ravneh ob spoštovanju bogate raznolikosti nacionalnih sistemov izobraževanja.

(18)

To priporočilo bi moralo prispevati k posodobitvi sistemov izobraževanja in usposabljanja, boljši učinkovitosti usposabljanja, tako da si prizadeva zagotoviti, da ga ljudje ne bi opustili, preden pridobijo kvalifikacije, boljši povezavi med izobrazbo, usposabljanjem in zaposlovanjem, povezovanju formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter širšemu podeljevanju kvalifikacij na podlagi pridobljenih izkušenj –

1.

uporabljajo in še naprej razvijajo evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti („Okvir“), merila kakovosti, okvirne deskriptorje in referenčne kazalnike, kakor so določeni in podrobneje opisani v prilogah I in II, še naprej izboljšujejo in razvijajo svoje sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podpirajo strategije vseživljenjskega učenja in izvajanje EOK ter Evropske listine kakovosti za mobilnost ter spodbujajo kulturo izboljševanja kakovosti in inovacij na vseh ravneh. Poseben poudarek bi moral biti namenjen prehodu iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja na visokošolsko izobraževanje;

2.

vsaka od njih do 18. junija 2011 po potrebi razvije pristop, namenjen izboljšanju sistemov zagotavljanja kakovosti na nacionalni ravni ter kar najbolje izkoristi Okvir, pri tem pa vključi socialne partnerje, regionalne in lokalne organe ter vse druge ustrezne zainteresirane strani v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso;

3.

aktivno sodelujejo v mreži evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti („mreža Okvira“), ki je osnova za nadaljnji razvoj skupnih načel, referenčnih meril in kazalnikov, smernic in orodij za izboljševanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh, kot je ustrezno;

4.

uvedejo, kjer še ne obstaja, nacionalno referenčno točko za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo povezana s posebnimi strukturami in zahtevami vsake države članice ter bo v skladu z nacionalno prakso združevala obstoječe pristojne organe ter vključevala socialne partnerje in vse zadevne zainteresirane strani na nacionalni in regionalni ravni, da bi zagotovila spremljanje pobud. Referenčne točke bi morale:

5.

vsake štiri leta izvedejo pregled postopka izvajanja – to poročilo se vključi v vsako drugo nacionalno poročilo o napredku v okviru bodočega strateškega okvira za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja – na podlagi referenčnih meril, ki jih v sodelovanju s Komisijo in državami članicami mrežo Okvira.

1.

podpira države članice pri izvajanju zgoraj navedenih nalog, zlasti s spodbujanjem sodelovanja in vzajemnega učenja, preizkušanjem in razvijanjem smernic ter zagotavljanjem informacij o razvoju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju po državah članicah;

2.

spodbuja delovanje mreže Okvira in s prispevanjem k razvoju politike na tem področju s pomočjo dejanskih predlogov in pobud v njem po potrebi sodeluje skupaj z državami članicami;

3.

zagotovi spremljanje izvajanja tega priporočila v sodelovanju z državami članicami, tako da Evropskemu parlamentu in Svetu vsake štiri leta predloži poročilo o pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost, pri čemer po potrebi vključi pregled tega priporočila, ki ga izvede v sodelovanju z državami članicami in z vključevanjem različnih zainteresiranih strani;

4.

na podlagi navedenega poročila in ob sodelovanju z državami članicami oceni izvajanje tega priporočila ter ga po potrebi revidira.