8.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 263/8

(1)

Z dopisom z dne 18. junija 2002 kot tudi z dopolnilnimi obvestili z dne 3. julija 2002 in 9. septembra 2002 je Avstrija priglasila garancijske sporazume, ki jih je sklenila Gradiščanska, in Komisiji predložila načrt za prestrukturiranje, ki zadeva Bank Burgenland AG.

(2)

Z dopisom z dne 26. junija 2003 je Komisija Avstriji sporočila svoj sklep za uvedbo formalnega postopka v zvezi z opisanimi ukrepi državne pomoči v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Po zaprošenem in odobrenem podaljšanju roka je Avstrija 17. septembra 2003 posredovala svoje mnenje o sprožitvi postopka ter predala nadaljnjo dokumentacijo in informacije.

(4)

Z objavo sklepa Komisije o sprožitvi postopka v Uradnem listu Evropske unije  (3) je Komisija pozvala tudi ostale udeležence, da pošljejo svoja stališča. Pripomb ni posredoval noben drugi udeleženec.

(5)

Z dopisom z dne 19. decembra 2003 so avstrijske oblasti sporočile, da nameravajo v okviru privatizacijskega postopka BB objavljene ukrepe za pomoč prilagoditi.

(6)

Z dopisom z dne 21. januarja 2004 je Komisija Avstriji posredovala svoj sklep za razširitev formalnega postopka v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES na načrtovane spremembe ukrepov za pomoč pri prestrukturiranju Bank Burgenland AG.

(7)

27. februarja je Avstrija predložila svoje stališče.

(8)

Z objavo sklepa Komisije o razširitvi postopka v Uradnem listu Evropske unije  (4) je Komisija pozvala tudi ostale udeležence, da pošljejo svoja stališča. Pripomb ni posredoval noben drugi udeleženec.

(9)

BB je deželna hipotekarna banka (regionalna banka) s sedežem v Železnem in s poslovanjem, ki je v glavnem omejeno na območje Gradiščanske. Glavni delničar BB je Gradiščanska s 97,897 % deležem osnovnega kapitala. Ostalih 2,103 % je v portfeljski naložbi. V letu 2000 je znašala bilančna vsota BB približno 2,7 milijarde EUR (5), kar je BB uvrstilo na 33. mesto med avstrijskimi bankami.

(10)

Pred obema garancijskima sporazumoma junija 2000 in tudi decembra 2000 je bilo v lasti Gradiščanske 50,63 % deleža osnovnega kapitala BB. Ostala pomembna lastnika deleža sta bila Bank Austria s 40,34 % in Bausparkasse Wüstenrot s 7 %. Ostalih 2,03 % deleža je bilo v portfeljski naložbi. Gradiščanska je po pridobitvi delnic Bank Austria (garancijski sporazum z dne 23. oktobra 2000) z Bausparkasse Wüstenrot AG sklenila opcijsko pogodbo o pridobitvi vseh delnic Bausparkasse Wüstenrot AG. To naj bi bil prvi korak v smeri privatizacije BB.

(11)

Naloga BB kot deželne hipotekarne banke je spodbujanje denarnih in kreditnih poslov v zadevni zvezni deželi. Glavno poslovanje BB predstavlja dajanje hipotekarnih posojil in izdaja hipotekarnih ter komunalnih obveznic. Obenem ponuja skoraj celotno paleto ostalih bančnih storitev. Leta 2000 je tržni delež BB vseh vlog na Gradiščanskem znašal 30 %, delež kreditov je bil 39 %.

(12)

V skladu s členom 4 zakona Gradiščanske Landes-Hypothekenbank, (LGB1. št. 58/1991, v izdaji zakona LGB1. št. 63/1998) jamči Gradiščanska v skladu s členom 1356 splošnega civilnega zakonika (ABGB) v primeru plačilne nesposobnosti BB za vse obveznosti podjetja kot porok. Za BB in njene pravne predhodnice obstaja poroštvo Gradiščanske v primeru plačilne nesposobnosti v praktično nespremenjeni obliki že od leta 1928. Zakonita ureditev za takrat veljavno odgovornost uradne osebe – poroka je začela veljati 29. junija 1991. Gradiščanska prejema od te novele zakona poroštveno provizijo za zagotovitev zakonskega poroštva.

(13)

Med preverjanjem letnega poročila BB za leto 1999 je bila v zvezi z upravljanjem kredita za družbo HOWE Bau AG, ki je postala plačilno nesposobna, odkrita prevara v višini približno 189 milijonov EUR, ker so bila potrdila o poročilu revizorja za HOWE Bau AG ponarejena. V tej zvezi se je pokazalo tudi, da dejanska vrednost zastavljenih hipotekarnih zavarovanj še zdaleč ni zadoščala za kritje kreditnih obveznosti. Zato je bil potreben popravek vrednosti v višini 171 milijonov EUR, ki je presegel temeljni kapital banke v višini 80 milijonov EUR in posredno povzročil plačilno nesposobnost BB. Nadalje bi morala BB v skladu s členom 83 zakona o bančništvu (BWG) vložiti zahtevek za odreditev poslovne inšpekcije, ki predstavlja posebno pravno ureditev v primeru plačilne nesposobnosti kreditnih institucij, zaradi česar bi lahko po mnenju Avstrije to enačili s stečajem BB. To bi obenem pomenilo začetek veljavnosti poroštva dežele Gradiščanske. Po izvedenskem mnenju KPMG Austria Wirtschaftsprüfungsgesellschaft m.b.H. z dne 17. junija 2000 bi v primeru plačilne nesposobnosti BB znesek, ki bi ga morala pokriti Gradiščanska, znašal 247 milijonov EUR.

(14)

Da bi se izognila posledicam, je Gradiščanska 20. junija 2000 sklenila garancijsko pogodbo v vrednosti 171 milijonov EUR in s tem pokrila neizterljive terjatve zoper BB, ki bi pomenile čezmerno bilančno zadolžitev.

(15)

Primer goljufije v zvezi s krediti družbe HOWE je bil povod za naročilo obsežnega preverjanja dolžnikov, ki naj bi pokazalo, ali so sistemski primanjkljaji, odkriti v okviru goljufije HOWE, vplivali na nadaljnjo kreditno izpostavljenost. V jeseni 2000 se je kot posledica preverjanja dolžnikov izkazala potreba po popravku vrednosti v višini 189 milijonov EUR in banka se je ponovno znašla v situaciji, ko bi potreben znesek popravka presegel temeljni kapital banke. Vključitev poslovne inšpekcije je preprečilo le posredovanje dežele. Za preprečitev nadaljnje neposredne škode za deželo Gradiščansko kot delničarja in poroka, je Gradiščanska z BB in Bank Austrio AG sklenila okvirni sporazum, po katerem se je Bank Austria AG odpovedala terjatvam zoper BB.

(16)

V letu 2000 je Gradiščanska prevzela jamstva za BB v naslednjih primerih:

(17)

Gradiščanska je prevzela poroštvo za Bank Burgenland v višini 171 milijonov EUR s 5 % letno obrestno mero, kontokorentno od konkretne garancijske vsote za natančneje določene kreditne obveznosti v skladu z dogodki, ki zadevajo kompleks HOWE. Garancijski sporazum predvideva, da se pozitivni poslovni rezultati BB uporabijo za kritje garancijske vsote. Garancijska vsota se zato zmanjša za letni dobiček BB, v kolikor ta ne bo potreben za izplačilo prednostnih dividend, vključno z možnimi izplačili za prejšnja leta. BB lahko uveljavlja garancijo šele po zaključku letnega poročila za poslovno leto 2010.

(18)

Za kritje zneska popravka v višini 189 milijonov EUR, odkritega po obsežnem preverjanju dolžnikov, je bil z glavnim upnikom BB, Bank Austrio Creditanstalt AG, 23. oktobra 2000 sklenjen okvirni sporazum.

(19)

Bank Austria Creditanstalt AG se je odpovedala svojim terjatvam v višini 189 milijonov EUR zoper BB.

(20)

Odpoved terjatvam je bila sprejeta, ko se je BB obvezala izboljšati stanje s plačilom obresti, in predvideva vračilo celotnega zneska opuščenih terjatev Bank Austrie, vključujoč obresti, v sedmih obrokih s pričetkom 30. junija 2004. Od tega datuma naprej do 30. junija 2010 mora BB v sedmih enakih letnih obrokih, vsako leto 30. junija, vrniti znesek opuščenih terjatev, vključno z do tedaj obračunanimi obrestmi ter letnimi natečenimi obrestmi (Euribor plus 5 baznih točk). Nadaljnje odplačilo po obvezi k izboljšavi stanja bo sledilo iz letnega dobička BB z upoštevanjem gibanja rezervnih skladov in morebitni izpolnitvi obveznosti do prednostnih delničarjev iz preteklega poslovnega leta.

(21)

V primeru, da BB ne bo mogla izpolniti obveze o izboljšavi stanja, je Gradiščanska v okviru dodatnega sporazuma z dne 1. decembra 2000 prevzela nepreklicno poroštvo v primeru plačilne nesposobnosti v korist Bank Austrie AG. Poroštvo velja za vsako leto v obdobju 2004–2010 in v skladu s tem poroštvom bo Gradiščanska pokrila manjkajoči znesek Bank Austrii AG (letni obrok brez zneska, ki ga je BB že izplačala Bank Austrii AG). BB, kot tudi Gradiščanska lahko, kot izhaja iz tega sporazuma, Bank Austria AG poravnata obvezo pred določenim rokom.

(22)

Bank Austria AG proda Gradiščanski svoje delnice BB v vrednosti 34,13 % po ceni 0,07 EUR.

(23)

V sklepu o sprožitvi formalnega preiskovalnega postopka v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES je Komisija prehodno razvrstila potrebne ukrepe preiskave kot državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES ter s členom 61(1) Pogodbe EGS, saj so bili dodeljeni z državnih sredstev in lahko ob izboljšanju finančnega položaja podjetja vplivajo na gospodarski položaj konkurentov iz drugih držav članic (6) ter s tem izkrivljajo konkurenčni boj in ovirajo trgovanje med državami članicami.

(24)

Na osnovi predhodne presoje je prišla Komisija do spoznanja, da je potrebno pomoč presojati na osnovi smernic Družbe za presojo državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (7) (v nadaljevanju „smernic“) ter da niso uporabni niti ostali kompatibilni predpisi Pogodbe ES niti ostale družbene smernice. Komisija je potrdila mnenje Avstrije, da je BB podjetje v težavah v skladu z odstavkom 2.1 smernic. Zaradi manjkajočih informacij in odprtih vprašanj je bila združljivost ukrepov za pomoč s skupnim trgom vprašljiva.

(25)

V skladu z odstavki 31–34 smernic preverja Komisija načrte za prestrukturiranje vseh posameznih pomoči v smislu, ali so sposobni v ustreznem roku ter na osnovi realističnih predpostavk ponovno vzpostaviti dolgoročno donosnost podjetja.

(26)

Komisija dvomi, da so bile v prvotno posredovanem načrtu za prestrukturiranje predpostavke glede trga ter napovedi glede želene donosnosti dovolj natančne, da bi bilo mogoče sklepati o uspehu predvidenih načrtov za prestrukturiranje. Težko je bilo ugotoviti, na katerih predpostavljenih tržnih pogojih so ukrepi za prestrukturiranje temeljili.

(27)

Glede napovedi o dolgoročni rentabilnosti v višini 15 % do leta 2010, omenjene v priglasitvi, je Komisija prvič kritizirala, da ni nikakršne osnove za dolgoročno donosnost, ter podvomila tudi v verjetnost 15 % predvidenega donosa in doseganje tega donosa do leta 2010. Zato je bila Avstrija naprošena, da predloži natančne prognostične podatke in predpostavke, na katerih napoved temelji.

(28)

Glede na izjavo Avstrije, da pred nastopom težav BB ni imela niti previsokega števila zaposlenih niti previsokih stvarnih stroškov, zaradi česar naj bi bile možnosti za zmanjšanje števila zaposlenih omejene, je Komisija zaprosila Avstrijo za natančnejše informacije (npr. primerjalne vrednosti v bančnem sektorju).

(29)

Komisija je ugotovila, da podatki, ki jih je posredovala Avstrija v zvezi z razlogi za težave podjetja, predstavljajo predvsem povzetek finančnih težav. Naveden pa je bil samo en resničen razlog za te težave, in sicer pomanjkljivo delovanje v menedžmentu kreditnega tveganja. Manjkala je temeljita analiza struktur podjetja in menedžmenta ter konkretnih napak menedžmenta. Takšna analiza pa je po mnenju Komisije pomembna za presojo možnosti prestrukturiranje BB. Komisija je zaradi tega dvomila, da so bili razlogi za težave BB v načrtu za prestrukturiranje pravilno prepoznani in obravnavani. Zato so Avstrijo zaprosili za predložitev natančne analize preteklih izgub ter bodočih možnosti in težav v kontekstu podjetniških struktur, načinov menedžmenta in nadzora, konceptov kontrole in poročanja kot tudi tehnik za uvedbo komercialno utemeljenih odločitvenih postopkov.

(30)

Glede na mogočo privatizacijo BB je Avstrija omenila namen in prve korake ter načrtovan zaključek privatizacijskega postopka. Navedenih pa ni bilo nikakršnih podrobnosti, kot so recimo načrtovani postopek, pogoji ter ostali pomembni dejavniki. Zaradi tega je Komisija Avstrijo zaprosila za nadaljnje informacije, še posebej o ravni, v kateri se trenutno nahaja potencialni privatizacijski postopek ter ali bi bila potencialna privatizacija izpeljana v okviru transparentnega, nediskriminacijskega postopka in kako bi potekal nadaljnji načrt.

(31)

Posebna pravila člena 87(3)(c) Pogodbe ES veljajo le pod pogojem, da pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev tako, da bi ti škodovali skupnim interesom. Smernice v odstavkih 35 do 39 določajo, da je potrebno sprejeti ukrepe, ki bi zmanjšali negativen vpliv pomoči na konkurenco. Običajno se ta pogoj konkretizira z omejitvijo ali zmanjšanjem navzočnosti podjetja na pomembnih proizvodnih trgih, z odsvojitvijo proizvodnih naprav ali hčerinskih podjetij ali z zmanjšanjem dejavnosti. Omejitev ali zmanjšanje mora biti v razmerju z deformacijskimi učinki, ki so posledica pomoči, in še posebej z relativno težo podjetja na svojem trgu ali trgih.

(32)

S strani Avstrije predlagane nasprotne aktivnosti oz. kompenzacijski ukrepi so predstavljali odsvojitve udeležb, zaprtja podružnice in opustitve dajanja zveznih posojil. Zaradi delno nejasnega opisa kompenzacijskih ukrepov in njihovega vsakokratnega vpliva na premoženje in zaposlitveno situacijo BB Komisiji ni bilo mogoče oceniti splošnega vpliva, ki bi ga imeli ukrepi. Komisija bi za to potrebovala natančne informacije glede vpliva vsakega posameznega ukrepa na premoženje, zaposlitveno situacijo in bodoče tržno/segmentno stanje BB, kot tudi izrecen izračun vrednosti teh ukrepov oz. njihovega zmanjševalnega vpliva (npr. izmerjenega na bilančni vsoti).

(33)

Avstrija je zaradi dejstva, da je Gradiščanska regija, ki je že od leta 1995 uvrščena kot prva regija prejemnica pomoči in tako predstavlja regijo v smislu člena 87(3)(a), ter pride v poštev kot prejemnica regionalne pomoči, opozorila na odstavka 53 in 54 v smernicah, ter njuno upoštevanje pri ocenjevanju nasprotnih aktivnosti, brez da bi posredovala podrobnejšo razlago oz. brez da bi uveljavila določene vidike. Odstavka 53 in 54 pravita, da veljajo ocenjevalni kriteriji smernic tudi za regije prejemnice pomoči, da pa bi lahko bili ukrepi na trgih s preseženimi strukturnimi zmogljivostmi, ki zahtevajo njihovo zmanjšanje, manj strogi. Ker Avstrija te točke ni konkretizirala, Komisija ni mogla ugotoviti uporabnosti tega kriterija.

(34)

Če povzamemo, so Komisiji za primerno in zadostno oceno predlaganih kompenzacijskih ukrepov manjkale informacije. Zaradi tega je na podlagi razpoložljivih dejstev dvomila, da bi načrtovani zmanjševalni ukrepi zadostovali za vplivov pomoči na izkrivljanje konkurence.

(35)

V skladu z odstavkoma 40 in 41 smernic mora biti pomoč omejena na najmanjšo vsoto, potrebno za prestrukturiranje, tako da podjetje ne pridobi presežne likvidnosti, ki bi jo lahko uporabilo za agresivnost in izkrivljanje trga ali za širjenje. Po smernicah se pričakuje, da tudi prejemnik pomoči s prodajo premoženja, če le-ta ni nujno potrebna za nadaljnji obstoj podjetja, prispeva pomemben delež k načrtu za prestrukturiranje.

(36)

Avstrija je dejala, da pri državnih ukrepih za prestrukturiranje BB ni šlo za dotok likvidnih sredstev, ampak je dežela Gradiščanska posredovala samo z zagotovitvijo garancije. Poleg tega naj bi bilo v garancijskem sporazumu in sporazumu o izboljšavi stanja predvideno, da bi banka vložila ves svoj dobiček v zmanjšanje garancijske vsote. Na osnovi razpoložljivih informacij Komisija ni bila sposobna natančno oceniti, ali je pomoč predstavljala neizogibno rešitev, saj imajo garancije v praksi podoben vpliv kot dovod kapitala.

(37)

Poleg tega je Komisija dvomila, da lasten znesek BB, ukinitev celotnih skritih rezerv ter zmanjšanje stroškov osebja in poslovanja izpolnjujejo kriterij „pomembnega prispevka“.

(38)

Avstrija je na osnovi predloženega načrta za prestrukturiranje podala mnenje k uvedbi postopka ter posredovala nove informacije, še posebej o sledečih, za odločitev Komisije zelo pomembnih točkah:

(39)

Avstrija je posredovala analizo struktur podjetja in menedžmenta BB ter natančno predstavila vzroke finančnih težav BB. Nato so kot bistven splet vzrokov za težave BB omenili nezadosten menedžment kreditnega tveganja, zaradi katerega je bila banka zelo občutljiva na goljufivo ravnanje odgovornih oseb. Na enak način lahko razložijo tudi popravke vrednosti, ki so jih odkrili med preverjanjem dolžnikov. Težave banke so se zaradi tega z ene strani kazale kot omejeno problemsko območje, z druge strani je pa jasna ugotovitev vzrokov pripomogla k takojšnji uvedbi potrebnih protiukrepov.

(40)

Nadaljnje je v BB zaradi ogromnih strukturnih težav in pomanjkanja oz. neupoštevanje internih kontrolnih sistemov prišlo do dodatnih goljufij, ki so povzročile primanjkljaj v kreditnem sektorju. Ta strukturni primanjkljaj so odpravili med drugim z uvedbo menedžmenta tveganja, kot tudi z okrepitvijo interne revizije v okviru obsežnega organizacijskega prestrukturiranja banke. Ta rezultat in s tem tudi uspešno izvedeni ukrepi za prestrukturiranje so bili po preverjanju, ki je potekalo februarja 2003 po naročilu bančnega nadzornega urada, potrjeni s strani Avstrijske narodne banke (Österreichische Nationalbank).

(41)

„Celostna“ ocena BB je pripeljala do spoznanja, da se po smernicah BB od večine preostalih podjetij v težavah razlikuje v več točkah, saj nekateri izmed tipičnih simptomov za podjetje v težavah, kot jih je naštela Komisija, pri BB ne obstajajo. Tako naj bi bilo tekoče poslovanje BB po izvedbi popravkov vrednosti, ki jih je zahtevalo čiščenje portfelja, v letu 2000 predvsem rentabilno in bo pri previdni presoji bodočega razvoja tako tudi ostalo. Razvoj preteklih dveh let je pokazal, da se je posel vlaganja ponovno stabiliziral oz. bi lahko izgubo iz leta 2000 delno nadomestil. Avstrija je priložila tudi rezultate običajnega poslovanja BB.

(42)

Avstrija je predstavila BB v primerjavi z avstrijskim bančnim sektorjem. Preseženih kapacitet na upoštevnem trgu za BB ter v Bank Burgerland sami ni mogoče najti, s 300 zaposlenimi je banka prej majhna regionalna banka, ki ima na gradiščanskem trgu le 16 poslovalnic od skupno 264.

(43)

Glede načrtovane privatizacije BB navaja Avstrija, da naj bi bila po sedanjih načrtih banka najkasneje konec leta 2004 privatizirana. Za ta namen so zaposlili delovno skupino za priprave in prodajni postopek ter za izvedbo privatizacijskega postopka pooblastili bančno hišo HSBC Trinkaus&Burkhardt.

(44)

Avstrija je posredovala okvirne ekonomske pogoje in strateške cilje BB, na osnovi katerih je bil izdelan poslovni načrt, iz katerega je razvidno stalno izboljševanje donosnosti na približno 15 % v časovnem obdobju 7 let. Na osnovi obsega portfelja, povprečnega obrestovanja in donosnosti sredstev iz likvidnostnega računa z januarja 2003 so bili v okviru postopka načrtovanja kontrolinga in v sodelovanju z vodji strokovnih področij in predstavništvom določeni načrt obsega in pogoji. Prihodke od obresti so med celotnim načrtovanjem izračunavali na osnovi aktualne ravni obrestne mere, to pomeni, da niso v poslovnem načrtu upoštevali nobenih predpostavk o prihodnjem obrestnem razvoju. Glede trenutno nizke obrestne mere bi ta točka vsekakor spadala k načelom previdnega načrtovanja.

(45)

Ukrepe za prestrukturiranje, ki jih je BB uvedla neposredno po primeru goljufije, da bi pravilno reagirala na vzroke finančnih težav in da bi podjetje čimbolj pripravila na tržni razvoj in tržne priložnosti naslednjih let, bi lahko označili z gesli: „nova obsežna organizacija menedžmenta kreditnih tveganj“, „BB se osredotoča na osnovno poslovanje“, „utrditev BB kot regionalne banke“ in „strožji stroškovni menedžment“.

(46)

Avstrija v zvezi z majhnostjo BB temeljito tehta med kriteriji za ponovno vzpostavitev dolgoročne donosnosti in preprečevanjem nesprejemljive izkrivljenosti konkurence ter opozarja, da v skladu s smernicami (robna številka 36) majhna in srednja podjetja načeloma ne rabijo izvajati nasprotnih aktivnosti. V nadaljevanju Avstrija predstavi razloge, zaradi katerih BB le za malo presega pragovno vrednost majhnih in srednje velikih podjetij.

(47)

Zaradi majhnosti banke Avstrija ni bila presenečena, da BB ni sposobna utežnih protiaktivnosti. BB ima v lasti nekaj hčerinskih podjetij, ki pa delujejo v bistvenih področjih bančnega poslovanja in tako bi odsvojitev take udeležbe močno posegla v strukturo podjetja. V nadaljevanju nima BB pomembnega poslovanja v tujini, s 16 podružnicami pa je omejeno tudi njeno poslovanje znotraj države.

(48)

Po mnenju Avstrije majhen tržni delež BB izključuje nevarnost izkrivljanja konkurence. Avstrija je opozorila tudi na dejstvo, da težave BB niso posledica agresivnega tržnega vedenja, temveč omenjenih omejenih dogodkov, še posebej v okviru goljufije.

(49)

Avstrija je opozorila tudi na to, da pomoč v prid BB ni povišala lastnih sredstev banke, temveč je bila le zasilno zagotovilo za terjatve, tako da ni bilo potrebe po popravku vrednosti in so lahko preprečili, da bi obveznosti presegle osnovni kapital BB.

(50)

Avstrija je v nadaljevanju opozorila, da se BB in izključno njeno področje delovanja po členu 87(3)(a) Pogodbe ES nahajata v regiji prejemnici pomoči, ter se sklicevala na ustrezne določitve v smernicah (uvodna izjava 20), kot tudi na otežene razmere v času finančnih težav.

(51)

Glede nasprotnih aktivnosti (odsvojitev udeležb, zaprtje poslovalnic, odpoved dodeljevanja državnih posojil) navaja Avstrija natančne podatke o vrednosti posameznih ukrepov oz. njihovem zmanjševalnem učinku ter navede razloge, zaradi katerih bi nadaljnji zmanjševalni ukrepi ogrozili obstoj banke.

(52)

Avstrija je poudarila, da je bila omenjena pomoč omejena na minimum, kajti za ohranitev zadostne plačilne sposobnosti ni zadostoval niti Garancijski sporazum, ter da je BB nadaljnje korekcijske zneske v višini 41 milijonov EUR prevzela na lastno pobudo, prav tako kot je na lastno pobudo prevzela izgubo 218 milijonov EUR vlog. V nadaljevanju zvezna dežela BB ni dodelila nikakršnega kapitala za odpravo težav, kar dokazuje, da si zvezna dežela prizadeva omejiti vrsto in velikost pomoči na minimum.

(53)

BB se je v nadaljevanju izjemno trudila, da je stroške osebja privedla na povprečen nivo v bančnem sektorju in srednjeročno načrtuje ločitev od nepremičnih, ki jih ne uporablja.

(54)

Ukrepi, ki presegajo to mejo, niso mogoči, ker je banka že od nekdaj organizirana tako, da ima relativno nizke stroške.

(55)

Z dopisom z dne 19. decembra 2003 so avstrijske oblasti sporočile, da nameravajo v okviru privatizacijskega postopka BB objavljene ukrepe za pomoč spremeniti.

(56)

Garancijski sporazum z dne 20. junija 2000 naj bi spremenili na sledeč način:

(57)

Okvirni sporazum z dne 23. oktobra 2000 bo spremenjen na sledeč način:

(58)

Po sporočilu avstrijskih upravnih organov pride do spremembe v smislu porabe letnega dobička za zmanjšanje garancijskih zneskov samo, če bo BB resnično privatizirana. Dokler dežela Gradiščanska ne bo prodala BB, ostaneta obe garanciji nespremenjeni, garancijski zneski pa se dalje manjšajo za letni dobiček BB oz. se Sporazum o izboljšavi stanja BB ne spremeni.

(59)

Po navedbah Avstrije si deželna vlada pri prestrukturiranju BB najbolj prizadeva za njeno privatizacijo, saj bi ji s tem zagotovila najboljšo možnost za dolgoročno poslovanje. S sklepom deželne vlade št. 3-12I/48-2003 z dne 12. novembra 2003 so bili pripravljeni odločilni ukrepi za uvedbo prodajnega postopka. Z oddajanjem oglasov v občilih 17. novembra 2003 so bili zainteresirani pozvani, da priglasijo svoj interes. Najkasneje marca/aprila 2004 – po izvedbi obveznega postopka pravnega pregleda (due diligence) – bo prišlo do pogajanj s posameznimi ponudniki.

(60)

Za doseg najboljšega izkupička v primeru prodaje BB je potrebno, da dežela Gradiščanska osvobodi BB vseh obveznosti iz sporazuma o izboljšavi stanja, ki ga je sklenila z Bank Austria Creditanstalt AG. Smiselno je, da velja enako tudi za Garancijski sporazum z dne 20. junija 2000 med deželo Gradiščansko in BB, ker tudi tukaj niti BB niti ponudnik ne bi smela naleteti na obremenitve.

(61)

Po mnenju Avstrije bi bilo v primeru ohranjenega obveznega odvajanja dobička BB vprašljivo, ali se bo sploh lahko našel pakupec za banko, saj bi imeli potencialni ponudniki manj zanimanja za nakup, če več let ne bi mogli pričakovati dobička.

(62)

Odprava obveznega odvajanja dobička BB je torej nujen pogoj za njeno bližajočo se privatizacijo, še posebej če naj ima priglašen koncept prestrukturiranja, katerega osnovna enota je privatizacija BB, realistične možnosti za uspeh. S tem bi potencialni ponudnik BB imel možnost takoj uveljavljati donose, kar bi bila pomembna predpostavka za doseganje maksimalne prenosne cene.

(63)

Oba Garancijska sporazuma dežele Gradiščanske v prid BB sta vsebovala državna sredstva. Ukrepi so bili sprejeti pod pogoji, ki niso bili sprejemljivi za financerja, ki ravna v skladu s pogoji tržnega gospodarstva.

(64)

Avstrija vztraja pri stališču, da je dežela Gradiščanska s sklenitvijo Garancijskega sporazuma preprečila višjo finančno škodo, ker je bil sporazum omejen samo na najnujnejše ukrepe za preprečitev posredovanja poslovne inšpekcije v BB. Če bi morala dežela Gradiščanska zaradi zakonsko določene obveze kot porok zaradi plačilne nesposobnosti jamčiti za BB, bi glede jamstva, ki ni bilo omejeno z zneskom, prekoračili finančne obveznosti obeh garancij. Pravno stališče Avstrije je, da je dežela Gradiščanska ravnala po principu financerja, ki ravna v skladu s pogoji tržnega gospodarstva.

(65)

Temu je mogoče oporekati, da avstrijski organi niso predložili izračunov, ki bi te trditve lahko podprli. V 13. odstavku navedeno izvedensko mnenje KPMG z dne 17. junija 2000 navaja znesek 247 milijonov EUR, ki bi ga morala dežela Gradiščanska pokriti v primeru plačilne nesposobnosti BB. To je manj kot skupni znesek obeh garancij, pri čemer je treba opozoriti, da se je vsota izračunala pred drugo celovito revizijo računovodskih izkazov, ki jo je bilo treba pripraviti v drugi polovici leta 2000 in bi morala biti z današnjega vidika zato višja. Vprašljivo pa je, kako avstrijski organi sploh izračunajo znesek 247 milijonov EUR. V svoji sodbi Hytasa (8) je Sodišče Evropskih skupnosti razsodilo, da je treba razlikovati med obveznostmi, „ki jih mora država prevzeti kot lastnica delniškega kapitala gospodarske družbe in njenimi obveznostmi kot organa oblasti“. Ker je bila BB ustanovljena kot delniška družba, je dežela kot lastnica delnic v gospodarski družbi odgovorna za njene dolgove samo do višine likvidacijske vrednosti njenega premoženja. Sodišče v zgoraj navedeni sodbi ugotavlja, da „se obveznosti, ki izhajajo iz stroškov odpuščanja delavcev, plačil dajatev za brezposelnost in pomoči za prestrukturiranje industrijske infrastrukture, ne morejo upoštevati pri uporabi merila za zasebne vlagatelje“. Zdi se, da avstrijski organi niso razlikovali med temi obveznostmi in da njihovi izračuni poleg tega temeljijo na navedenih stroških, ki jih mora prevzeti dežela zaradi njene zakonske odgovornosti kritja neporavnanih obveznosti. Vendar ti stroški nimajo nobene povezave z vlogo dežele Gradiščanske kot lastnice delnic BB. Namesto tega so posledica posebne zakonske zahteve, namreč državnega kritja neporavnanih obveznosti, ki ne morejo nikoli zadevati zasebnega vlagatelja.

(66)

Oba ukrepa sta bila sprejeta v prid podjetja, ki se je nahajalo v resnih finančnih težavah. V celoti gledano predstavlja 359,8 milijonov EUR občuten znesek. V času prevzema garancije za zvezno deželo ni bilo predvidljivo, da bi lahko iz tega prevzema prigospodarili donos, ki bi bila za financerja, ki ravna v skladu s tržnim gospodarstvom, sprejemljiva.

(67)

Pomoči so ugodne za BB in jo umetno uvrščajo na boljše mesto kakor njene konkurente, zaradi česar prihaja do izkrivljanja konkurenčnosti. BB je dejavna v svojih najpomembnejših panogah na regijski in tudi na državni ravni. Finančne storitvene dejavnosti so skupno zaznamovane z rastočo integracijo, notranji trg je udejanjen v bistvenih delnih področjih. Med finančnimi institucijami držav članic vlada močna konkurenca, ki se z uvedbo enotne valute dalje zaostruje. Ukrepi in njihovi vplivi na sedanje in potencialne konkurente iz drugih držav članic privedejo do izkrivljanja konkurenčnosti – oz. grozijo, z izkrivljenostjo – in ovirajo trgovanje med državami članicami. Zaradi tega urejajo državno pomoč ukrepi v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES. Avstrija ni podvomila v to mnenje, temveč je prijavila zadevne ukrepe, čeprav pozneje kot predpisano.

(68)

Ker ukrepi za pomoč niso bili odobreni na osnovi programa pomoči, mora Komisija preveriti združljivost ukrepov z načeli skupnega trga v skladu s členom 87 Pogodbe ES in Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (9) („Smernice“).

(69)

V skladu s členom 87(1) člena Pogodbe ES so, v kolikor ta pogodba ne določa česar drugega, državne ali iz državnih sredstev zagotovljene pomoči vseh vrst, ki s posebnimi ugodnostmi za določena podjetja ali proizvodne panoge pripomorejo k izkrivljanju konkurenčnosti oz. grozijo z izkrivljanjem konkurenčnosti, nezdružljive s skupnim trgom, v kolikor ovirajo trgovanje med državami članicami.

(70)

Člen 87 Pogodbe ES vendarle dopušča izjeme od osnovnega načela o nezdružljivosti državnih pomoči s skupnim trgom. Izjemna določila po členu 87(2) Pogodbe ES lahko utemeljijo združljivost pomoči s skupnim trgom. Preverjane ukrepe za pomoč ne moremo obravnavati kot socialno pomoč posameznim uporabnikom (točka (a)), niti kot pomoč za odpravo škode, ki je nastala kot posledica naravne katastrofe ali drugih izrednih dogodkov (točka (b)) ter niti kot pomoč gospodarstvu določenih, zaradi delitve Nemčije prizadetih območij Zvezne Republike Nemčije (točka (c)). Te izjeme v konkretnem primeru niso uporabne.

(71)

S pogledom izjemnih določil v skladu s členom 87(3)(b) in (d) pogodbe ES lahko ugotovimo, da pomoč ne služi za spodbujanje pomembnih načrtov, ki so v skupnem evropskem interesu, ali za pokritje znatne motnje v gospodarstvu ene izmed držav članic, in ne predstavlja pomoči za spodbujanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine.

(72)

Zato Komisija ukrepe za pomoč preverja na osnovi izjemnih določil člena 87(3)(c) Pogodbe ES. Komisija se pri presoji pomoči za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih panog, v kolikor jih trgovinski posli ne spreminjajo tako, da nasprotujejo skupnim interesom, opira na zadevne skupinske smernice. Po razumevanju Komisije v predloženem primeru niso uporabne druge kot v uvodni izjavi 68 omenjene Smernice. Komisija je mnenja, da opisani ukrepi za pomoč pripomorejo k financiranju prestrukturiranja podjetja in jih je potrebno obravnavati kot pomoč pri prestrukturiranju.

(73)

V skladu s smernicami je pomoč za prestrukturiranje dovoljena le, če ne nasprotuje skupnim interesom. V smernicah se odobritev pomoči s strani Komisije navezuje na določene predpostavke:

(74)

Komisija se popolnoma strinja z razlago Avstrije, zaradi česar uvrsti BB kot podjetje v težavah v skladu z odstavkom 30 v kombinaciji z odstavki smernic 4–8.

(75)

V skladu z odstavkom 4 Smernic se predvideva, da se podjetje nahaja v težavah, „ko ni sposobno z lastnimi ali tujimi finančnimi sredstvi, ki mu jih je dal na voljo lastnik/lastnik deleža ali upnik, prekiniti izgubo, ki bo podjetje kratkoročno in srednjeročno skoraj zagotovo pripeljalo do gospodarskega propada, če država ne bo posredovala.“ V primeru BB te okoliščine nedvoumno obstajajo.

(76)

Brez posredovanja dežele Gradiščanske bi BB postavili pod drobnogled poslovne inšpekcije in bi jo s tem v smislu Smernic pripeljali do gospodarskega propada.

(77)

V skladu z odstavkom 28 Smernic je mogoče zagotoviti pomoč za prestrukturiranje le, ko so izpolnjeni strožji pogoji in obstaja gotovost, da ne bo prišlo do morebitne izkrivitve konkurence zaradi ugodnosti pri nadaljnjem vodenju podjetja, še posebej če bi neto učinek brezposelnosti, povzročene s stečajem, dokazano zaostril lokalne, regionalne ali državne zaposlitvene težave, ali v izjemnih primerih, ko bi izginotje podjetja privedlo do monopola oz. ozke oligopolne situacije.

(78)

Zadnje lahko izključimo, saj položaj BB ni dovolj močan, da bi s stečajem oz. temu sledeči prodaji po delih ustvaril monopol ali oligopolno situacijo.

(79)

Avstrija sicer navaja, da je poleg BB na Gradiščanskem kot pomembna banka skoraj izključno dejavna skupina Raiffeisen in tako bi izginotje BB privedlo do večje koncentracije tržne strukture in do nadaljnje okrepitve skupine Raiffeisen, vendar pa glede na dejstvo, da so na Gradiščanskem zastopane tudi ostale banke, hranilnice in ljudske banke, ta argument na osnovi trenutnih informacij ni prepričljiv.

(80)

Vendarle pa je bilo ugotovljeno, da so vplivi hipotetične plačilne nesposobnosti BB težko izračunljive. V primeru likvidacije ali zmanjšanja števila poslovalnic BB je verjetnost, da bi se v deželi Gradiščanski odprla tuja banka in bi prevzela dejavnosti BB, zaradi gospodarskega položaja in relativno nizke privlačnosti dežele Gradiščanske izjemno majhna. Veliko bolj verjetna je premajhna ponudba osnovnih finančnih storitev v nekaterih podeželskih regijah Gradiščanske.

(81)

V skladu s členom 3.2.2, točka (b) Smernic je dodelitev pomoči odvisna od izvedbe načrta za prestrukturiranje, ki ga mora v vseh posameznih primerih odobriti Komisija, in ki mora biti v določenem roku preverjen glede sposobnosti za ponovno vzpostavitev dolgoročne donosnosti podjetja. Načrt za prestrukturiranje mora imeti omejen rok trajanja in mora biti zasnovan na realističnih domnevah. Opisati mora okoliščine, ki so podjetje privedle v težave, da lahko presodijo ali so predlagani ukrepi ustrezni. Podjetju omogoča prehod k novi strukturi, ki nudi dolgoročno donosnost in možnost delovanja z lastno močjo, podjetju torej omogoča kritje vseh stroškov vključno z odpisom in s stroški financiranja ter doseženo donosnost lastnega kapitala, ki zadošča za njegovo konkurenčnost.

(82)

Komisija je svojo oceno oprla na avstrijske podatke, med drugim na načrtovanje posameznih ukrepov za prestrukturiranje, napovedano donosnost za obdobje prestrukturiranja od leta 2000 do leta 2010 na osnovi previdne ocene bodočega razvoja na eni strani in rezultata običajnega poslovanja na osnovi letnih poročil in poslovnega načrta, kot tudi analize nezadostnega menedžmenta kreditnega tveganja, odgovornega za težave, in strukturnih deficitov. Pri presoji se je Komisija opirala na avstrijske podatke o trenutnem poteku načrta za prestrukturiranje, o prilagajanju posameznih ukrepov kot tudi o časovnem načrtu, ki zadeva zaključek načrtovane privatizacije BB.

(83)

Zaradi pomanjkanja natančnih prognostičnih podatkov in na njih utemeljenih domnevah je Komisija v sklepu o uvedbi stečajnega postopka podvomila v prognozo dolgoročne rentabilnosti do leta 2010 v višini 15 %. Avstrija je nato posredovala poslovni načrt, ki temelji na osnovnem načelu previdnega načrtovanja in pod politično-gospodarskimi okvirnimi pogoji (poslovna lokacija v vzponu, rast prebivalstva, rast premoženja, širitev Evropske unije) privede do stalnega 15 % izboljšanja donosnosti v časovnem obdobju 7 let. To potrjujejo tudi rezultat običajnega poslovanja v letnih obračunih. Komisija zaradi tega sprejme načrt za prestrukturiranje glede bodočega razvoja kot v celoti verjetnega in popolnega.

(84)

Avstrija je posredovala nadaljnje informacije in primerjalne vrednosti materialnih stroškov in stroškov za osebje z ostalimi kreditnimi institucijami s primerljivo strukturo oz. velikostjo podjetja, ki so pokazali, da leži BB pri izdatkih za osebje in materialnih izdatkih krepko pod povprečjem.

(85)

Analiza podjetniških in menedžment struktur ter zamujenega s strani menedžmenta, za katere je Komisija v sklepu o uvedbi stečajnega postopka odkrila, da manjkajo, je naknadno izročila Avstrija. Kot vzroki za finančne težave BB so bili našteti goljufija, nerazumevanje politike tveganja, neobstoječe upravljanje tveganja, manjkajoči interni kontrolni sistemi, nezadostno poročanje, odsotnost instrumentarija za upravljanje banke in neučinkovit potek organizacije. Kot ukrepi za prestrukturiranje so bili omenjeni zasidranje nove politike tveganja, uvedba neodvisnega upravljanja tveganja, nova definicija strukturiranja portfelja, ustvarjena nova organizacija izgradnje in poteka, uvedba informacijskega menedžmentskega sistema in zaostritev upravljanja stroškov.

(86)

Komisija meni, da so do sedaj izvršeni oz. predvideni operacionalni, funkcionalni in finančni ukrepi primerni za ponovno vzpostavitev dolgoročnega poslovanja banke.

(87)

Avstrija je v nadaljevanju sporočila, da si deželna vlada pri konceptu za prestrukturiranje BB v glavni meri prizadeva za privatizacijo BB. S sklepom deželne vlade št. 3-12I/48-2003 z dne 12. novembra 2003 so bili pripravljeni odločilni ukrepi za uvedbo prodajnega postopka. Z oddajanjem oglasov v občilih dne 17. novembra 2003 so bili zainteresirani pozvani, da priglasijo svoj interes. Aprila 2004 – po izvedbi obveznega postopka pravnega pregleda (due diligence) – naj bi prišlo do pogajanj s tremi najboljšimi ponudniki, ki so še ostali. Komisija izhaja iz dejstva, da ima privatizacija banke dovolj možnosti za uspeh.

(88)

Posebna pravila člena 87(3)(c) Pogodbe ES veljajo le pod pogojem, da pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev tako, da bi škodovali skupnim interesom. Točke smernic 35 do 39 določajo, da je potrebno sprejeti ukrepe, ki bi zmanjšali negativen vpliv pomoči na konkurenco. Običajno se ta pogoj konkretizira z omejitvijo ali zmanjšanjem navzočnosti podjetja na pomembnih proizvodnih trgih, z odsvojitvijo proizvodnih naprav ali hčerinskih podjetij ali z zmanjšanjem dejavnosti.

(89)

Omejitev ali zmanjšanje mora biti v razmerju z učinki izkrivljenja, ki so posledica pomoči, in še posebej z relativno težo podjetja na svojem trgu ali trgih.

(90)

V skladu s členom 53 Smernic mora Komisija pri preverjanju pomoči za prestrukturiranje v regijah prejemnicah pomoči upoštevati regionalne razvojne zahteve. Če ima podjetje v težavah svoj sedež v regiji prejemnici pomoči, to še ni razlog za toleriranje takšne pomoči. Po členu 54 Smernic veljajo ocenjevalni kriteriji Smernic tudi za regije prejemnice pomoči, čeprav upoštevamo potrebe regionalnega razvoja. Vsekakor lahko Komisija v teh regijah zahteva manj stroga merila, na trgih s strukturnimi presežki kapacitet lahko zmanjša kapaciteto, če to utemeljujejo potrebe regionalnega razvoja, pri čemer moramo razlikovati med območji iz člena 87(3)(a) in člena 87(3)(c) Pogodbe ES, da bi lahko upoštevali resne regionalne težave že omenjenih regij.

(91)

Ker je Gradiščanska regija, ki jo že od leta 1995 uvrščajo med regijo prejemnico pomoči 1, predstavlja regijo prejemnico pomoči v smislu člena 87(3)(a) Pogodbe ES in pri regionalni pomoči dobi od 30 % do 35 % najvišje neto subvencije. Čeprav kaže, da se je BB zaradi svoje dolgoletne prisotnosti na tem področju dobro prilagodila gospodarskim danostim te regije prejemnice pomoči, je za Komisijo razumljivo, da se finančne težave banke v takšnem okolju pokažejo v ostrejši obliki, kot bi se v gospodarsko in industrijsko dostopni regiji.

(92)

BB je malo podjetje med avstrijskimi bankami. Z bilančno vsoto v vrednosti 2,9 milijard EUR, vsoto prihodkov (prihodki od obresti, prihodki iz vrednostnih papirjev, prihodki iz provizij, neto prihodki iz finančnih poslov in ostali prihodki iz delovanja) 40,4 milijonov EUR v letu 2002 in nekaj čez 300 delavcev se banka približuje iz vidika zaposlitvene ravni ter tudi iz vidika finančne moči malim in srednjim podjetjem.

(93)

V nadaljevanju se bo preverjalo, ali zadostujejo ponujene nasprotne aktivnosti z upoštevanjem majhnosti banke ter njenega sedeža v regiji prejemnici pomoči, za ublažitev vpliva pomoči na izkrivljanje konkurenčnosti.

(94)

Prvotno je Avstrija kot protiukrepe pri izvajanju načrta prestrukturiranja ponudila odsvojitev udeležbe, zaprtje poslovalnice in odpoved dodeljevanja zveznih posojil.

(95)

Komisija je v sklepu o uvedbi postopka navedla, da ne more primerno oceniti celotnega vpliva teh, delno nejasno opisanih ukrepov in njihove vrednosti, ter da ne more podati nadaljnjih informacij zaradi pomanjkanja natančnih podatkov. Avstrija je nato posredovala nadaljnje podatke o vrednosti posameznih ukrepov oz. zmanjševalnega učinka in opozorila na to, da preverjajo vse mogoče možnosti, da bi ponudili ustrezne nasprotne ukrepe BB.

(96)

Glede odsvojitve udeležbe je Avstrija navedla, da se je BB že od leta 2001 do julija 2003 ločila od udeležb, ki niso potrebne za poslovanje, v višini 3,5 milijonov EUR, s čimer so se 31. decembra 2000 udeležbe portfelja, zmanjšale za približno eno tretjino.

(97)

Po navedbah Avstrije BB razen že poceni prodanih vrednosti nima v lasti ne strateške udeležbe niti skritih rezerv, kar se je tudi izkazalo iz poročila bančnih revizorjev v zadnjih poslovnih letih. Nadaljnja odsvojitev premoženja bi substanco BB tako težko obremenila, da bi bil obstoj banke vprašljiv.

(98)

Kot ukrep za zmanjšanje je BB v okviru prestrukturiranja eno od tedaj obstoječih 17 poslovalnic (v Parndorfu) zaprla. To ustreza zmanjšanju tržne prisotnosti za nekaj manj kot 6 %.

(99)

Avstrija je zaradi nadaljnjega zapiranja poslovalnic navedla, da je obstoj poslovalnic BB s sedaj samo 16 poslovalnicami zelo omejen in da priča o sorazmerni redkosti poslovalnic v podeželskih regijah Gradiščanske. BB razen ene izjeme ni sklenila nobenega pomembnega zunanjega posla. V Sopronu (Madžarska) ima banka edino hčerinsko podjetje, ki pa v zvezi z aktualnim splošnim položajem v bančnem sektorju predstavlja pomemben angažma njene bodoče donosnosti in tržne sposobnosti v mednarodni bančni konkurenci. Dodatno zapiranje poslovalnic bi neposredno pomembno vplival na izgubo prometa in bi privedel do občutnega znižanja možnosti za donos.

(100)

Avstrija je dejala, da bo BB svoje dejavnosti omejila v tem smislu, da ne bo več dodeljevala zveznih posojil. Primerjalno je obseg tako dodeljenih posojil z 12 % pomemben. Poleg tega gre v tem primeru za zelo dobičkonosen posel, saj ta posojila zaradi prvovrstne zvezne bonitete za banko ne predstavljajo nobenega tveganja, zato ne rabijo izpolnjevati „podrejenih obveznosti“. Proti tem okoliščinam govorijo tudi znatni prihodki od obresti, ki jih banka pridobi brez tveganja.

(101)

Komisija je te argumente ter v tej zvezi podane informacije preverila in prišla do spoznanja, da bi nadaljnji protiukrepi v zvezi z majhnostjo in z izginjanjem majhnih tržnih struktur res lahko ogrozili obstoj banke. Komisija je v preteklosti v več odločitvah, ki so zadevale sanacijo bank, kot zadostno ocenila zmanjšanje tržne prisotnosti za 10 %, predvsem v takšnih primerih, v katerih so prizadete banke v letih pred finančnimi težavami vodile ekspanzivno gospodarsko politiko (10). Pri majhnih bankah, ki pa so bile še vedno veliko večje kot BB, Komisija ni zahtevala zmanjšanja mreže poslovalnic (11).

(102)

Po mnenju Komisije za omilitev izkrivljanja konkurence omenjenih ukrepov pomoči zadoščajo že uresničeni, načrtovani in odobreni protiukrepi in obljubljene aktivnosti.

(103)

Avstrija je po mnenju Komisije v zadostni meri dokazala, da so zneski odobrenih pomoči omejeni na minimalno vsoto, potrebno za prestrukturiranje glede na razpoložljiva finančna sredstva banke in njenih delničarjev. Banka ni prejela dodanih likvidnih sredstev niti presežnih lastnih sredstev, ki bi jih banka lahko zlorabila za neprimerno širitev poslovanja v škodo konkurentov.

(104)

V Garancijskem sporazumu z deželo Gradiščansko odobreni zneski pomoči za BB v višini 359,8 milijonov EUR so bili tako izračunani, da je bil pokrit znesek popravka, odkrit po primeru goljufije, v višini 171 milijonov EUR, ter znesek popravka, odkrit pri preverjanju dolžnikov, v višini 189 milijonov EUR. Vpričo osnovnega kapitala v višini 80 milijonov EUR je bil ta korak nujno potreben za kratkoročno preživetje banke, saj bi drugače prišlo do posredovanja poslovne inšpekcije ali do uresničitve jamstva. Dotok dodatnih lastnih sredstev s tem ni bil povezan, tako da se konkurenčnost banke ni okrepila.

(105)

Garancija dežele za BB ni bila dovolj za ohranitev zadostne stopnje plačilne sposobnosti. Medtem ko je Garancijski sporazum kril znesek popravka za zneske kreditov posojil v sili, ni upošteval brezobrestnega položaja, ki je nastal zaradi kreditnih izpadov in s katerim se je morala banka spopasti sama.

(106)

Nadalje je BB pred sklenitvijo Garancijskega sporazuma z dne 20. junija 2000 in ob izdaji letnega poročila leta 1999 izvedla nadaljnje popravke vrednosti v višini 41 milijonov EUR, ki jih je sama krila.

(107)

Oktobra 2000 je večje število strank zaradi negativne podobe v občilih iz banke umaknilo znatne vsote svojih vlog (varčevalne in vezane vloge ter vrednostne papirje) v višini 218 milijonov EUR, kar ustreza 10 % bilančne vsote BB. Tudi te izgube je banka sama pokrila.

(108)

Na koncu je potrebno zabeležiti, da je BB z lastnimi napori skrčila vse skrite rezerve ter stroške osebja v zadnjih treh letih zmanjšala za 1 milijon EUR, materialne stroške pa za 10 %. Za leto 2004 so predvidena nadaljnja znižanja stroškov v višini 285 000 EUR.

(109)

Po mnenju Komisije je pomoč zaradi tega omejena na nujni minimum.

(110)

Pomoči v skupni vrednosti 359,8 milijonov EUR so sestavljene iz dveh ukrepov: Garancijski sporazum z dne 20. junija 2000 v prid BB v višini 171 milijonov EUR s 5 % obrestmi, ki ga je prevzela dežela Gradiščanska; okvirni sporazum z dne 23. oktobra 2000, ki je sestavljen iz odpovedi terjatvam banke Bank Austria v prid BB, kot tudi iz Sporazuma o izboljšavi stanja med obema partnerjema sporazuma ter Garancijskega sporazuma z deželo Gradiščansko v prid BB v višini 189 milijonov EUR.

(111)

Vse predpostavke za obstoj državne pomoči v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES so izpolnjenje: državna sredstva, posebna ugodnost za posebno podjetje, učinek izkrivljanja konkurence in oviranje trgovanja med državami članicami. Od določb o izjemah osnovnega načela nezdružljivosti državnih pomoči s skupnim trgom ni mogoče uporabiti nobene druge točke kot točke (c) iz člena 87(3) Pogodbe ES v kombinaciji s Smernicami družbe za državno pomoč pri reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah.

(112)

Po njeni presoji – in po izmerjenih kriterijih Smernic – je prišla Komisija do zaključka, da so že izvedeni in načrtovani ukrepi za prestrukturiranje razumni, logični in primerni, da bi BB pomagali vzpostavit dolgoročno donosnost.

(113)

Po mnenju Komisije zadostujejo že izvedene, načrtovane in sprejete odsvojitve, zaprtja poslovalnic in zmanjševalni ukrepi za kompenzacijo izkrivljanja konkurence v zvezi s pomočjo.

(114)

Dva izpolnjena Garancijska sporazuma z dne 20. junija 2000 in 23. oktobra 2000 se po mnenju Komisije omejujeta na za prestrukturiranje nujno potreben minimum ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev banke in njenih delničarjev. Banki tako ne dovajajo previsokih zneskov likvidnih sredstev in previsokih lastnih sredstvih, ki bi jih lahko uporabili kot neprimerno razširitev poslovanja na škodo konkurentov –

(a)

Garancijski sporazum z dne 20. junija 2000 v višini 171 milijonov EUR s 5 % obrestmi, sklenjen z Gradiščansko;

(b)

Okvirni sporazum z dne 23. oktobra 2000, ki vsebuje garancijski sporazum z Gradiščansko v višini 189 milijonov EUR.