Direktiva Komisije 2001/30/ES

z dne 2. maja 2001

o spremembi Direktive 96/77/ES o posebnih merilih čistosti aditivov za živila, razen barvil in sladil

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi [1], kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta [2], in zlasti člena 3(3)(a) Direktive,

po posvetu z Znanstvenim odborom za prehrano,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Določiti je treba merila čistosti vseh aditivov za živila, razen barvil in sladil, navedenih v Direktivi 95/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila, razen barvil in sladil [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/5/ES [4].

(2) Direktiva Komisije 96/77/ES z dne 2. decembra 1996 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila, razen barvil in sladil [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/63/ES [6], določa merila čistosti več aditivov za živila. To direktivo je treba sedaj dopolniti z merili čistosti drugih aditivov za živila, navedenih v Direktivi 95/2/ES.

(3) Treba je upoštevati specifikacije in analitske tehnike za aditive, navedene v Codex Alimentarius, ki jih je pripravil Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA).

(4) Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živila –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 96/77/ES se spremeni takole:

Priloga se dopolni z besedilom Priloge k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. junija 2002. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3. Proizvodi, dani na trg ali označeni pred 1. junijem 2002, ki ne ustrezajo tej direktivi, so lahko na trgu do prodaje zalog.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 2. maja 2001

Za Komisijo

David Byrne

Član Komisije

[1] UL L 40, 11.2.1989, str. 27.

[2] UL L 237, 10.9.1994, str. 1.

[3] UL L 61, 18.3.1995, str. 1.

[4] UL L 55, 24.2.2001, str. 59.

[5] UL L 339, 30.12.1996, str. 1.

[6] UL L 227, 30.10.2000, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

E 170 (i) KALCIJEV KARBONAT

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/45/EC o posebnih merilih čistosti za barvila, ki se uporabljajo v živilih [1].

E 353 METAVINSKA KISLINA

Sopomenke | Divinska kislina |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Metavinska kislina |

Kemijska formula | C4H6O6 |

Analiza | Najmanj 99,5 % |

Opis | Kristalinična ali prašnata snov, bele ali rumenkaste barve. Zelo higroskopična, z rahlim vonjem po karamelu |

Identifikacija

A. | Dobro topna v vodi in etanolu |

B. | V epruveto z 2 ml koncentrirane žveplene kisline in 2 kapljicama sulfo-rezorcinol reagenta se da vzorec 1 do 10 mg te snovi. Pri segrevanju do 150 °C se pojavi intenzivna vijolična barva |

Čistost

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 5 mg/kg |

Živo srebro | Največ 1 mg/kg |

E 354 KALCIJEV TARTRAT

Sopomenke | L-kalcijev tartrat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Kalcijev L(+)- 2,3-dihidroksibutandioat dihidrat |

Kemijska formula | C4H4CaO6 · 2H2O |

Molekularna masa | 224,18 |

Analiza | Najmanj 98,0 % |

Opis | Fin kristaliničen prašek, bele ali umazanobele barve |

Identifikacija

A.Rahlo topen v vodi. Topnost približno 0,01 g/100 ml vode (20 °C). Malo topen v etanolu. Rahlo topen v dietiletru. Topen v kislinah | |

B.Specifični kot zasuka [α]20D | + 7,0° do + 7,4° (0,1 % v 1N HCl raztopini) |

C.pH 5 % tekoče zmesi | Med 6,0 in 9,0 |

Čistost

Sulfati (kot H2SO4) | Največ 1 g/kg |

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 5 mg/kg |

Živo srebro | Največ 1 mg/kg |

E 356 NATRIJEV ADIPAT

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Natrijev adipat |

EINECS | 231–293–5 |

Kemijska formula | C6H8Na2O4 |

Molekularna masa | 190,11 |

Analiza | Vsebnost najmanj 99,0 % (računano na suho snov) |

Opis | Bel kristalni ali kristalinični prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Območje taljenja | 151 °C – 152oC (za adipinsko kislino) |

B.Topnost | Približno 50 g/100 ml vode (20 °C) |

C.Pozitivni test za natrij | |

Čistost

Voda | Največ 3 % (Karl Fischer) |

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 5 mg/kg |

Živo srebro | Največ 1 mg/kg |

E 357 KALIJEV ADIPAT

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Kalijev adipat |

EINECS | 242–838–1 |

Kemijska formula | C6H8 K2O4 |

Molekularna masa | 222,32 |

Analiza | Vsebnost najmanj 99,0 % (računano na suho snov) |

Opis | Bel kristalni ali kristalinični prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Območje taljenja | 151 °C– 152oC (za adipinsko kislino) |

B.Topnost | Približno 60 g/100 ml vode (20 °C) |

C.Pozitivni test za kalij | |

Čistost

Voda | Največ 3 % (Karl Fischer) |

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 5 mg/kg |

Živo srebro | Največ 1 mg/kg |

E 420(i) SORBITOL

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih [2].

E 420(ii) SORBITOL SIRUP

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

E 421 MANITOL

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

E 425(i) KONJAK GUMA

Opredelitev pojma | Konjak guma je vodotopni hidrokoloid, dobljen z vodno ekstrakcijo iz konjak moke. Ta moka je nečiščen surovi produkt iz korenin trajnice Amorphophallus konjac. Glavna sestavina konjak gume je vodotopen, visokomolekularen polisaharid glukomanan, sestavljen iz enot D-manoze in D-glukoze z molsko rotacijo 1,6: 1,0, povezanih z β (1-4)-glikozidnimi vezmi. Krajše stranske verige so povezane z β (1-3)-glikozidnimi vezmi, acetilne skupine se pojavljajo naključno, v razmerju 1 skupina na 9 do 19 enot sladkorja. |

Molekularna masa | Glavna sestavina glukomanan ima povprečno molekularno maso 200000 do 2000000 |

Analiza | Najmanj 75 % ogljikovih hidratov |

Opis | Bel, rumenkast do svetlo rumenorjav prašek |

Identifikacija

A.Topnost | Dispergiran v vroči ali hladni vodi tvori zelo viskozno raztopino s pH med 4,0 in 7,0 |

B.Tvorba gela | V epruveto se da 1 % raztopina vzorca in 5 ml 4 % raztopine natrijevega borata ter se močno stresa. Nastane gel |

C.Tvorba toplotno obstojnega gela | Pripravi se 2 % raztopina vzorca, se med močnim in stalnim mešanjem segreva 30 minut na vodni kopeli in nato ohladi na sobno temperaturo. V 30 g tako pripravljenega vzorca se za vsak gram vzorca doda 1 ml 10 % raztopine kalijevega karbonata, ki naj vzorec pri sobni temperaturi dobro omoči. Mešanica se segreje na vodni kopeli do 85 °C in na tej temperaturi pusti 2 h brez mešanja. Pri teh pogojih nastane toplotno stabilen gel |

D.Viskoznost (1 % raztopina) | Najmanj 3 kgm-1s-1 pri 25 °C |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 12 % (105 °C, 5 h) |

Škrob | Največ 3 % |

Beljakovine | Največ 3 % (N × 5,7) Dušik se določi po metodi kjeldahl. Odstotni delež dušika v vzorcu, pomnožen s 5,7, da odstotni delež beljakovin v vzorcu |

Snov, topna v etru | Največ 0,1 % |

Pepel skupaj | Največ 5,0 % (800 °C, 3 do 4 h) |

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

Salmonella spp. | V 12,5 g je ni |

E. coli | V 5 g je ni |

E 425(ii) KONJAK GLUKOMANAN

Opredelitev pojma | Konjak glukomanan je vodotopni hidrokoloid, dobljen iz konjak moke s pranjem v vodi, ki ji je dodan etanol. Konjak moka je nečiščen, surov produkt iz korenin trajnice Amorphophallus konjac. Glavna sestavina je vodotopen, visokomolekularen polisaharid glukomanan, ki je sestavljen iz enot D-manoze in D-glukoze z molskim razmerjem 1,6: 1,0, povezanih z β (1-4)-glikozidnimi vezmi z vejo na okoli 50 do 60 enot. Približno vsak 19. sladkorni ostanek je acetiliran |

Molekularna masa | 500000 do 2000000 |

Analiza | Skupne prehranske vlaknine, najmanj 95 % v suhi snovi |

Opis | Bel do rahlo rjavkast, drobnozrnat, sipek prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Topnost | Dispergiran v vroči ali hladni vodi tvori zelo viskozno raztopino s pH med 5,0 in 7,0. Topnost narašča s segrevanjem in mehanskim mešanjem |

B.Tvorba toplotno obstojnega gela | Pripravi se 2 % raztopina vzorca, se med močnim mešanjem segreva na vodni kopeli 30 minut in nato ohladi na sobno temperaturo. V 30 g tako pripravljenega vzorca se za vsak gram doda 1 ml 10 % raztopine kalijevega karbonata, ki naj vzorec pri sobni temperaturi dobro omoči. Mešanica se na vodni kopeli segreje do 85 °C in pusti na tej temperaturi 2 h brez mešanja. Pri teh pogojih nastane toplotno stabilen gel |

C.Viskoznost (1 % raztopina) | Najmanj 20 kgm-1s-1 pri 25 °C |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 8 % (105 °C, 3 h) |

Škrob | Največ 1 % |

Beljakovine | Največ 1,5 % (N × 5,7) Dušik se določi po metodi kjeldahl. Odstotek dušika v vzorcu, pomnožen s 5,7, da odstotek beljakovin v vzorcu |

Snov, topna v etru | Največ 0,5 % |

Sulfit (kot SO2) | Največ 4 mg/kg |

Klorid | Največ 0,02 % |

Topno v 50 % alkoholu | Največ 2,0 % snovi |

Pepel skupaj | Največ 2,0 % (800 °C, 3 do 4 h) |

Svinec | Največ 1 mg/kg |

Salmonella spp. | V 12,5 g je ni |

E. coli | V 5 g je ni |

E 504(ii) MAGNEZIJEV HIDROKSID KARBONAT

Sopomenke | Magnezijev hidrogen karbonat, magnezijev subkarbonat (lahek ali težek), težki bazični magnezijev karbonat, magnezijev karbonat hidroksid |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Magnezijev karbonat hidroksid hidrat |

EINECS | 235–192–7 |

Kemijska formula | 4MgCO3Mg(OH)2 5H2O |

Molekularna masa | 485 |

Analiza | Vsebnost Mg najmanj 40,0 % in največ 45,0 %, računano kot MgO |

Opis | Lahka, bela, prhka snov ali voluminozen, bel prašek |

Identifikacija

A.Pozitivni test za magnezij in karbonat | |

B.Topnost | Praktično netopen v vodi. Netopen v etanolu |

Čistost

Snov, netopna v kislini | Največ 0,05 % |

Snov, topna v vodi | Največ 1,0 % |

Kalcij | Največ 1,0 % |

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 10 mg/kg |

Živo srebro | Največ 1 mg/kg |

E 553b SMUKEC

Sopomenke | Talkum |

Opredelitev pojma | Naravna snov v obliki hidriranega magnezijevega silikata, ki vsebuje različne deleže asociiranih mineralov, kot so alfa kremen, kalcit, klorit, dolomit, magnezit in flogopit |

Kemijsko ime | Magnezijev hidrogen metasilikat |

EINECS | 238–877–9 |

Kemijska formula | Mg3(Si4O10)(OH)2 |

Molekularna masa | 379,22 |

Opis | Lahek, homogen, bel ali skoraj bel prašek, na otip masten |

Identifikacija

A.IR-absorpcija | Karakteristični vrhovi pri 3677, 1018 in 669 cm-1 |

B.Rentgenska difrakcija | Vrhovi pri 9,34 / 4,66 / 3,12 Å |

C.Topnost | Netopen v vodi in etanolu |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 0,5 % (105 °C, 1 h) |

Snov, topna v kislini | Največ 6 % |

Snov, topna v vodi | Največ 0,2 % |

Železo, topno v kislini | Pod mejo detekcije |

Arzen | Največ 10 mg/kg |

Svinec | Največ 5 mg/kg |

E 554 NATRIJEV ALUMINIJEV SILIKAT

Sopomenke | Natrijev silikoaluminat, natrijev aluminosilikat, aluminijev natrijev silikat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Natrijev aluminijev silikat |

Analiza | Vsebnost, računana na suho snov: SiO2, najmanj 66,0 % in največ 88,0 %Al2O3, najmanj 5,0 % in največ 15,0 % |

Opis | Fin, bel, amorfen prašek ali zrnca |

Identifikacija

A.Pozitivni testi za natrij, aluminij in silikat | |

B.pH 5 % tekoče zmesi | Med 6,5 in 11,5 |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 8 % (105 °C, 2 h) |

Izguba pri žarenju | Najmanj 5,0 % in največ 11,0 %, računano na suho snov (1000 °C, konstantna teža) |

Natrij | Najmanj 5 % in največ 8,5 % (kot Na2O), računano na suho snov |

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 5 mg/kg |

Živo srebro | Največ 1 mg/kg |

E 555 KALIJEV ALUMINIJEV SILIKAT

Sopomenke | Sljuda, muskovid |

Opredelitev pojma | Naravna sljuda je večinoma sestavljena iz kalijevega aluminijevega silikata (muskovita) |

EINECS | 310–127–6 |

Kemijsko ime | Kalijev aluminijev silikat |

Kemijska formula | KAl2[AlSi3O10](OH)2 |

Molekularna masa | 398 |

Analiza | Vsebnost najmanj 98 % |

Opis | Lahke sive do bele kristalinične ploščice ali prašek |

Identifikacija

A.Topnost | Netopen v vodi, razredčenih kislinah in lugih ter organskih topilih |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 0,5 % (105 °C, 2 h) |

Antimon | Največ 20 mg/kg |

Cink | Največ 25 mg/kg |

Barij | Največ 25 mg/kg |

Krom | Največ 100 mg/kg |

Baker | Največ 25 mg/kg |

Nikelj | Največ 50 mg/kg |

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Živo srebro | Največ 1 mg/kg |

Kadmij | Največ 2 mg/kg |

Svinec | Največ 10 mg/kg |

E 556 KALCIJEV ALUMINIJEV SILIKAT

Sopomenke | Kalcijev aluminosilikat, kalcijev silikoaluminat, aluminijev kalcijev silikat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Kalcijev aluminijev silikat |

Analiza | Vsebnost, računano na suho snov: SiO2, najmanj 44,0 % in največ 50,0 %Al2O3, najmanj 3,0 % in največ 5,0 %CaO, najmanj 32,0 % in največ 38,0 % |

Opis | Fin, bel, sipek prašek |

Identifikacija

A.Pozitivni testi za kalcij, aluminij in silikat | |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 10,0 % (105 °C, 2 h) |

Izguba pri žarenju | Najmanj 14,0 % in največ 18,0, računano na suho snov (1000 °C, konstantna teža) |

Fluorid | Največ 50 mg/kg |

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 10 mg/kg |

Živo srebro | Največ 1 mg/kg |

E 558 BENTONIT

Opredelitev pojma | Bentonit je naravna glina, ki vsebuje velik delež montmorilonita, naravni hidratizirani alumosilikat, ki ima nekaj aluminijevih in silicijevih atomov, naravno zamenjanih z drugimi atomi, kot sta magnezij in železo. Kalcijevi in natrijevi ioni so ujeti med plastmi minerala. Navadno se pojavlja v štirih tipih: naravni natrijev bentonit, naravni kalcijev bentonit, aktiviran natrijev bentonit in kislo aktiviran bentonit |

EINECS | 215–108–5 |

Kemijska formula | (Al, Mg)8(Si4O10)4(OH)8 · 12H2O |

Molekularna masa | 819 |

Analiza | Vsebnost montmorilonita najmanj 80 % |

Opis | Zelo fin, rumenkast ali sivobel prašek ali granule. Struktura bentonita je taka, da absorbira vodo v notranjosti in na površini (nabrekanje) |

Identifikacija

A.Metilen blue test | |

B.Rentgenska difrakcija | Karakteristični vrhovi pri 12,5/15 A |

C.IR-absorpcija | Vrhovi pri 428/470/530/1110—1020/3750 - 3400 cm-1 |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 15,0 % (105 °C, 2 h) |

Arzen | Največ 2 mg/kg |

Svinec | Največ 20 mg/kg |

E 559 ALUMINIJEV SILIKAT (KAOLIN)

Sopomenke | Kaolin, lahek ali težek |

Opredelitev pojma | Hidratiziran aluminijev silikat (kaolin) je očiščena bela glina, sestavljena iz kaolinita, kalijevega aluminijevega silikata, živca (ortoklaza) in kremena. Predelava naj ne vključuje kalcinacije |

EINECS | 215–286–4 (kaolinit) |

Kemijska formula | Al2Si2O5(OH)4 (kaolinit) |

Molekularna masa | 264 |

| Vsebnost najmanj 90 % (vsota silicijevega in aluminijevega oksida po žarenju) Silicijev oksid (SiO2)med 45 % in 55 %Aluminijev oksid (Al2O3)med 30 % in 39 % |

Opis | Fin, bel ali sivobel, masten prašek. Kaolin je konglomerat naključno orientiranih skladov kaolitnih plasti ali posameznih heksagonalnih plasti |

Identifikacija

A.Pozitivni testi za aluminijev oksid in silikat | |

B.Rentgenska difrakcija | Karakteristični vrhovi pri 7,18 / 3,58 / 2,38 / 1,78 Å |

C.IR-absorpcija | Vrhovi pri 3700 in 3620 cm-1 |

Čistost

Izguba pri žarenju | Med 10 in 14 % (1000 °C, konstanta teža) |

Snov, topna v vodi | Največ 0,3 % |

Snov, topna v kislini | Največ 2,0 % |

Železo | Največ 5 % |

Kalijev oksid (K2O) | Največ 5 % |

Ogljik | Največ 0,5 % |

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 5 mg/kg |

Živo srebro | Največ 1 mg/kg |

E 620 GLUTAMINSKA KISLINA

Sopomenke | L-glutaminska kislina, L-α-aminoglutarna kislina |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | L-glutaminska kislina, L-2-amino-pentandiojska kislina |

EINECS | 200–293–7 |

Kemijska formula | C5H9NO4 |

Molekularna masa | 147,13 |

Analiza | Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |

Opis | Beli kristali ali kristaliničen prašek |

Identifikacija

A.Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo | |

B.Specifični kot zasuka [α]D20 | Med + 31,5° in + 32,2° (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |

C.pH nasičene raztopine | Med 3,0 in 3,5 |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 0,2 % (80 °C, 3 h) |

Sulfatni pepel | Največ 0,2 % |

Klorid | Največ 0,2 % |

Pirolidon karboksilna kislina | Največ 0,2 % |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 621 MONONATRIJEV GLUTAMINAT

Sopomenke | Natrijev glutaminat, MSG |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Mononatrijev L-glutaminat monohidrat |

EINECS | 205–538–1 |

Kemijska formula | C5H8NaNO4 · H2O |

Molekularna masa | 187,13 |

Analiza | Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |

Opis | Beli kristali ali kristaliničen prašek, praktično brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test za natrij | |

B.Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo | |

C.Specifični kot zasuka [α]D20 | Med + 24,8° in + 25,3° (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |

D.pH 5 % raztopine | Med 6,7 in 7,2 |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 0,5 % (98 °C, 5h) |

Klorid | Največ 0,2 % |

Pirolidon karboksilna kislina | Največ 0,2 % |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 622 MONOKALIJEV GLUTAMINAT

Sopomenke | Kalijev glutaminat, MPG |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Monokalijev L-glutaminat monohidrat |

EINECS | 243–094–0 |

Kemijska formula | C5H8KNO4 · H2O |

Molekularna masa | 203,24 |

Analiza | Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |

Opis | Beli kristali ali kristaliničen prašek, praktično brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test za kalij | |

B.Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo | |

C.Specifični kot zasuka [α]D20 | Med + 22,5° and + 24,0° (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |

D.pH 2 % raztopine | Med 6,7 in 7,3 |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 0,2 % (80 °C, 5 h) |

Klorid | Največ 0,2 % |

Pirolidon karboksilna kislina | Največ 0,2 % |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 623 KALCIJEV DIGLUTAMINAT

Sopomenke | Kalcijev glutaminat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Monokalcijev di-L-glutaminat |

EINECS | 242–905–5 |

Kemijska formula | C10H16CaN2O8 · x H2O (x = 0, 1, 2 ali 4) |

Molekularna masa | 332,32 (brezvoden) |

Analiza | Vsebnost najmanj 98,0 % in največ 102,0 %, računano na suho snov |

Opis | Beli kristali ali kristaliničen prašek, praktično brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test za kalcij | |

B.Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo | |

C.Specifični kot zasuka [α]D20 | Med + 27,4 in + 29,2 (za kalcijev diglutaminat z x = 4) (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |

Čistost

Voda | Največ 19,0 % (za kalcijev diglutaminat z x = 4) (Karl Fischer) |

Klorid | Največ 0,2 % |

Pirolidon karboksilna kislina | Največ 0,2 % |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 624 MONOAMONIJEV GLUTAMINAT

Sopomenke | Amonijev glutaminat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Monoamonijev L-glutaminat monohidrat |

EINECS | 231–447–1 |

Kemijska formula | C5H12N2O4 · H2O |

Molekularna masa | 182,18 |

Analiza | Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |

Opis | Beli kristali ali kristaliničen prašek, praktično brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test za amonij | |

B.Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo | |

C.Specifični kot zasuka [α]D20 | Med + 25,4° and + 26,4° (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |

D.pH 5 % raztopine | Med 6,0 in 7,0 |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 0,5 % (50 °C, 4 h) |

Sulfatni pepel | Največ 0,1 % |

Pirolidon karboksilna kislina | Največ 0,2 % |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 625 MAGNEZIJEV DIGLUTAMINAT

Sopomenke | Magnezijev glutaminat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Monomagnezijev di-L-glutaminat tetrahidrat |

EINECS | 242–413–0 |

Kemijska formula | C10H16MgN2O8 · 4H2O |

Molekularna masa | 388,62 |

Analiza | Vsebnost najmanj 95,0 % in največ 105,0 %, računano na suho snov |

Opis | Beli ali skoraj beli kristali ali prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test za magnezij | |

B.Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo | |

C.Specifični kot zasuka [α]D20 | Med + 23,8° in + 24,4° (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |

D.pH 10 % raztopine | Med 6,4 in 7,5 |

Čistost

Voda | Največ 24,0 % (Karl Fischer) |

Klorid | Največ 0,2 % |

Pirolidon karboksilna kislina | Največ 0,2 % |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 626 GVANILNA KISLINA

Sopomenke | Gvanilna kislina |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Gvanozin - 5′-monofosforna kislina |

EINECS | 201–598–8 |

Kemijska formula | C10H14N5O8P |

Molekularna masa | 363,22 |

Analiza | Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |

Opis | Brezbarvni ali beli kristali ali kristaliničen prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test na ribozo in organske fosfate | |

B.pH 0,25 % raztopine | Med 1,5 in 2,5 |

C.Spektrometrija | Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 256 nm |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 1,5 % (120 °C, 4 h) |

Drugi nukleotidi | Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 627 DINATRIJEV GVANILAT

Sopomenke | Natrijev gvanilat, natrijev 5′-gvanilat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Dinatrijev gvanozin-5′-monofosfat |

EINECS | 221–849–5 |

Kemijska formula | C10H12N5Na2O8P · x H2O (x = ca. 7) |

Molekularna masa | 407,19 (brezvoden) |

Analiza | Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |

Opis | Brezbarvni ali beli kristali ali kristaliničen prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in natrij | |

B.pH 5 % raztopine | Med 7,0 in 8,5 |

C.Spektrometrija | Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 256 nm |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 25 % (120 °C, 4 h) |

Drugi nukleotidi | Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 628 DIKALIJEV GVANILAT

Sopomenke | Kalijev gvanilat, kalijev 5′-gvanilat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Dikalijev gvanozin-5′-monofosfat |

EINECS | 226–914–1 |

Kemijska formula | C10H12 K2N5O8P |

Molekularna masa | 439,40 |

Analiza | Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |

Opis | Brezbarvni ali beli kristali ali kristaliničen prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in kalij | |

B.pH 5 % raztopine | Med 7,0 in 8,5 |

C.Spektrometrija | Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 256 nm |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 5 % (120 °C, 4 h) |

Drugi nukleotidi | Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 629 KALCIJEV GVANILAT

Sopomenke | Kalcijev 5′-gvanilat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Kalcijev gvanozin-5′-monofosfat |

Kemijska formula | C10H12 CaN5O8P · nH2O |

Molekularna masa | 401,20 (brezvoden) |

Analiza | Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |

Opis | Beli ali skoraj beli kristali ali prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in kalcij | |

B.pH 0,05 % raztopine | Med 7,0 in 8,0 |

C.Spektrometrija | Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 256 nm |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 23 % (120 °C, 4 h) |

Drugi nukleotidi | Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 630 INOZINSKA KISLINA

Sopomenke | 5′- inozinska kislina |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Inozin-5′-monofosforna kislina |

EINECS | 205–045–1 |

Kemijska formula | C10H13N4O8P |

Molekularna masa | 348,21 |

Analiza | Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |

Opis | Brezbarvni ali beli kristali ali prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test na ribozo in organske fosfate | |

B.pH 5 % raztopine | Med 1,0 in 2,0 |

C.Spektrometrija | Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 250 nm |

Čistost

Izguba pri sušenju | Največ 3 % (120 °C, 4 h) |

Drugi nukleotidi | Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 631 DINATRIJEV INOZINAT

Sopomenke | Natrijev inozinat, natrijev 5′- inozinat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Dinatrijev inozin-5′-monofosfat |

EINECS | 225–146–4 |

Kemijska formula | C10H11N4Na2O8P · H2O |

Molekularna masa | 392,17 (brezvoden) |

Analiza | Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |

Opis | Brezbarvni ali beli kristali ali prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in natrij | |

B.pH 5 % raztopine | Med 7,0 in 8,5 |

C.Spektrometrija | Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 250 nm |

Čistost

Voda | Največ 28,5 % (Karl Fischer) |

Drugi nukleotidi | Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 632 DIKALIJEV INOZINAT

Sopomenke | Kalijev inozinat, kalijev 5′- inozinat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Dikalijev inozin-5′-monofosfat |

EINECS | 243–652–3 |

Kemijska formula | C10H11K2N4O8P |

Molekularna masa | 424,39 |

Analiza | Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |

Opis | Brezbarvni ali beli kristali ali prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in kalij | |

B.pH 5 % raztopine | Med 7,0 in 8,5 |

C.Spektrometrija | Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 250 nm |

Čistost

Voda | Največ 10,0 % (Karl Fischer) |

Drugi nukleotidi | Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 633 KALCIJEV INOZINAT

Sopomenke | Kalcijev 5′- inozinat |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Kalcijev inozin-5′-monofosfat |

Kemijska formula | C10H11CaN4O8P · nH2O |

Molekularna masa | 386,19 (brezvoden) |

Analiza | Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |

Opis | Beli ali skoraj beli kristali ali prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in kalcij | |

B.pH 0,05 % raztopine | Med 7,0 in 8,0 |

C.Spektrometrija: | Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 250 nm |

Čistost

Voda | Največ 23,0 % (Karl Fischer) |

Drugi nukleotidi | Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 634 KALCIJEV 5′-RIBONUKLEOTID

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Kalcijev 5′- ribonukleotid je v glavnem zmes kalcijevega inozin-5-monofosfata in kalcijevega gvanozin-5′-monofosfata |

Kemijska formula | C10H11N4CaO8P · nH20 y C10H12N5CaO8P · nH20 |

Analiza | Vsebnost obeh glavnih sestavin najmanj 97,0 % ter posamezne sestavine najmanj 47,0 % in največ 53 %, računano na suho snov |

Opis | Beli ali skoraj beli kristali ali prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in kalcij | |

B.pH 0,05 % raztopine | Med 7,0 in 8,0 |

Čistost

Voda | Največ 23,0 % (Karl Fischer) |

Drugi nukleotidi | Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 635 DINATRIJEV 5′-RIBONUKLEOTID

Sopomenke | Natrijev 5′- ribonukleotid |

Opredelitev pojma

Kemijsko ime | Dinatrijev 5′- ribonukleotid je v glavnem zmes natrijevega inozin-5-monofosfata in dinatrijevega gvanozin-5′-monofosfata |

Kemijska formula | C10H11N4O8P · nH20 in C10H12N5Na2O8P · nH20 |

Analiza | Vsebnost obeh glavnih sestavin najmanj 97,0 % ter posamezne sestavine najmanj 47,0 % in največ 53 %, računano na suho snov |

Opis | Beli ali skoraj beli kristali ali prašek, brez vonja |

Identifikacija

A.Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in natrij | |

B.pH 5 % raztopine | Med 7,0 in 8,5 |

Čistost

Voda | Največ 26,0 % (Karl Fischer) |

Drugi nukleotidi | Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 905 MIKROKRISTALINIČNI VOSEK

Sopomenke | Petrolejski vosek |

Opredelitev pojma | Mikrokristalinični vosek je rafinirana zmes trdih, nasičenih ogljikovodikov, večinoma razcepljenih parafinov, dobljenih iz nafte |

Opis | Bel do rjavkasto rumen vosek, brez vonja |

Identifikacija

A.Topnost | Netopen v vodi, zelo malo topen v etanolu |

B.Indeks refrakcije | nD100 1,434 -1,448 |

Čistost

Molekularna masa | Povprečno najmanj 500 |

Viskoznost pri 100 °C | Najmanj 1,1. 10-5 m2s-1 |

Ostanek po žarenju | Največ 0,1 % |

Ogljikovo število pri 5 % destilacije | Največ 5 % molekul z ogljikovim številom, manjšim od 25 |

Barva | Prestane preskus |

Žveplo | Največ 0,4 % |

Arzen | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 3 mg/kg |

nm | maksimalna absorpcija na cm dolžine poti |

280-289 | 0,15 |

290-299 | 0,12 |

300-359 | 0,08 |

360-400 | 0,02 |

|

E 912 ESTRI MONTANSKE KISLINE

Opredelitev pojma | Montanske kisline in/ali estri z etilen glikolom in/ali 1,3-butandiolom in/ali glicerolom |

Kemijsko ime | Estri montanske kisline |

Opis | Skoraj beli do rumenkasti kosmiči, prah, granule ali peleti |

Identifikacija

A.Gostota (20 °C) | Med 0,98 in 1,05 |

B.Kapljišče | Višje od 77 °C |

Čistost

Kislinska vrednost | Največ 40 |

Glicerol | Največ 1 % (s plinsko kromatografijo) |

Drugi polioli | Največ 1 % (s plinsko kromatografijo) |

Druge vrste voska | Pod mejo detekcije (z diferencialno kalorimetrijo in/ali infrardečo spektroskopijo) |

Arzen | Največ 2 mg/kg |

Krom | Največ 3 mg/kg |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 914 OKSIDIRAN POLIETILENSKI VOSEK

Opredelitev pojma | Produkti polarne reakcije pri blagi oksidaciji polietilena |

Kemijsko ime | Oksidiran polietilen |

Opis | Skoraj beli kosmiči, prašek, granule ali peleti |

Identifikacija

A.Gostota (20 °C) | Med 0,92 in 1,05 |

B.Kapljišče | Višje od 95 °C |

Čistost

Kislinska vrednost | Največ 70 |

Viskoznost pri 120 °C | Najmanj 8,1.10-5 m2s-1 |

Druge vrste voska | Pod mejo detekcije (z diferencialno kalorimetrijo in/ali infrardečo spektroskopijo) |

Kisik | Največ 9,5 mg/kg |

Krom | Največ 5 mg/kg |

Svinec | Največ 2 mg/kg |

E 950 ACESULFAM K

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

E 951 ASPARTAM

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

E 953 IZOMALT

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanja določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/66/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

E 957 TAUMATIN

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

E 959 NEOHESPERIDIN DIHIDROHALKON

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

E 965(i) MALTITOL

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

E 965(ii) MALTITOL SIRUP

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

E 966 LAKTITOL

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

967 KSILITOL

Za ta aditiv veljajo enaka merila čistost, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.

[1] UL L 226, 22.9.1995, str. 13.

[2] UL L 178, 28.7.1995, str. 1.

--------------------------------------------------