(a) grelnike, ki so posebej zasnovani za uporabo plinastih ali tekočih goriv, proizvedenih pretežno iz biomase;

(b) grelnike na trdna goriva;

(c) grelnike s področja uporabe Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(d) grelnike, ki proizvajajo toploto samo za oskrbo z vodo za pitje ali sanitarno vodo;

(e) grelnike za ogrevanje in distribucijo plinskih medijev za prenos toplote, kot sta para ali zrak;

(f) grelnike prostorov s soproizvodnjo z največjo električno močjo 50 kW ali več;

(g) generatorje toplote, zasnovane za grelnike, in ohišja grelnikov, opremljena s takšnimi generatorji toplote, ki se dajejo v promet pred 1. januarjem 2018 za nadomestitev identičnih generatorjev toplote in identičnih ohišij grelnikov. Na nadomestnem izdelku ali njegovi embalaži mora biti jasno navedeno, za kateri grelnik je izdelek namenjen.

1. „grelnik“ pomeni grelnik prostorov ali kombinirani grelnik;

2. „grelnik prostorov“ pomeni napravo, ki

(a) zagotavlja toploto za centralni sistem ogrevanja z vodo, da dosega in ohranja želeno notranjo temperaturo notranjih prostorov, kot je stavba, stanovanje ali soba, na želeni ravni, in

(b) je opremljena z enim ali več generatorji toplote;

3. „kombinirani grelnik“ pomeni grelnik prostorov, ki je zasnovan tako, da zagotavlja toploto tudi za oskrbo s toplo vodo za pitje ali sanitarno vodo na določeni ravni temperature, količin in stopenj pretoka v določenih časovnih intervalih, in je priključen na zunanji oskrbovalni vir vode za pitje ali sanitarne vode;

4. „centralni sistem ogrevanja z vodo“ pomeni sistem, ki uporablja vodo kot medij za distribucijo centralno proizvedene toplote do oddajnikov toplote za ogrevanje prostorov v stavbah ali delih stavb;

5. „generator toplote“ pomeni del grelnika, ki proizvaja toploto s pomočjo enega ali več naslednjih procesov:

(a) izgorevanja fosilnih goriv in/ali biogoriv;

(b) uporabe Joulovega zakona pri grelnih elementih z električno upornostjo;

(c) zajemanja toplote iz okolja iz zračnega vira, vodnega vira ali tal in/ali odpadne toplote;

6. „ohišje grelnika“ pomeni tisti del grelnika, ki je zasnovan za vgradnjo generatorja toplote;

7. „nazivna izhodna toplota“ (Prated) pomeni prijavljeno izhodno toploto grelnika v kW, kadar ogreva prostor in, če je ustrezno, vodo pri standardnih nazivnih pogojih; za toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirane grelnike s toplotno črpalko se kot standardni nazivni pogoji za določanje nazivne izhodne toplote upoštevajo referenčni pogoji zasnove, določeni v tabeli 4 Priloge III;

8. „standardni nazivni pogoji“ pomenijo delovne pogoje grelnikov v povprečnih podnebnih razmerah za določanje nazivne izhodne toplote, sezonske energijske učinkovitosti ogrevanja prostorov, energijske učinkovitosti ogrevanja vode, nivoja zvokovne moči in emisij dušikovih oksidov;

9. „biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih industrijskih panog, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;

10. „biogorivo“ pomeni plinsko ali tekoče gorivo, proizvedeno iz biomase;

11. „fosilno gorivo“ pomeni plinsko ali tekoče gorivo fosilnega izvora;

12. „grelnik prostorov s kotlom“ pomeni grelnik prostorov, ki proizvaja toploto z izgorevanjem fosilnih goriv in/ali biogoriv in/ali uporabo Joulovega zakona pri grelnih elementih z električno upornostjo;

13. „kombinirani grelnik s kotlom“ pomeni grelnik prostorov s kotlom, ki je zasnovan tako, da zagotavlja toploto tudi za oskrbo s toplo vodo za pitje ali sanitarno vodo danih pri določenih ravneh temperature, količinah in stopnjah pretoka v določenih časovnih intervalih, in je priključen na zunanji oskrbovalni vir vode za pitje ali sanitarne vode;

14. „električni grelnik prostorov s kotlom“ pomeni grelnik prostorov s kotlom, ki proizvaja toploto samo z uporabo Joulovega zakona pri grelnih elementih z električno upornostjo;

15. „električni kombinirani grelnik s kotlom“ pomeni kombinirani grelnik s kotlom, ki proizvaja toploto samo z uporabo Joulovega zakona pri grelnih elementih z električno upornostjo;

16. „grelnik prostorov s soproizvodnjo“ pomeni grelnik prostorov, ki v enem procesu istočasno proizvaja toploto in električno energijo;

17. „toplotna črpalka za ogrevanje prostorov“ pomeni grelnik prostorov, ki za proizvodnjo toplote uporablja okoljsko toploto iz zračnega vira, vodnega vira ali tal in/ali odpadno toploto; toplotna črpalka za ogrevanje prostorov je lahko opremljena z enim ali več dodatnimi grelniki, ki uporabljajo Joulov zakon pri grelnih elementih z električno upornostjo ali izgorevanje fosilnih goriv in/ali biogoriv;

18. „kombinirani grelnik s toplotno črpalko“ pomeni toplotno črpalko za ogrevanje prostorov, ki je zasnovana tako, da zagotavlja toploto tudi za oskrbo s toplo vodo za pitje ali sanitarno vodo na določenih ravneh temperature, količin in stopenj pretoka v določenih časovnih intervalih, in je priključena na zunanji oskrbovalni vir vode za pitje ali sanitarne vode;

19. „dodatni grelnik“ pomeni neprednostni grelnik, ki proizvaja toploto takrat, kadar je potreba po ogrevanju večja od nazivne izhodne toplote prednostnega grelnika;

20. „sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov“ (ηs ) pomeni razmerje v % med potrebo po ogrevanju prostorov v določeni sezoni ogrevanja, ki jo pokriva grelnik, in letno porabo energije, ki je potrebna za pokrivanje te potrebe;

21. „energijska učinkovitost ogrevanja vode“ (ηwh ) pomeni razmerje v % med koristno energijo v vodi za pitje ali sanitarni vodi, ki jo zagotavlja kombinirani grelnik, in energijo, ki je potrebna za njeno proizvodnjo;

22. „nivo zvokovne moči“ (LWA ) pomeni stopnjo zvokovne moči na lestvici A, izraženo v dB, v notranjih prostorih in/ali na prostem;

23. „pretvorbeni količnik“ (CC) pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ); vrednost pretvorbenega količnika CC = 2,5.

(a) od 26. septembra 2015:

(i) grelniki izpolnjujejo zahteve iz točk 1(a), 3 in 5 Priloge II;

(ii) kombinirani grelniki izpolnjujejo zahteve iz točke 2(a) Priloge II;

(b) od 26. septembra 2017:

(i) električni grelniki prostorov, električni kombinirani grelniki, grelniki prostorov s soproizvodnjo, toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirani grelniki s toplotno črpalko izpolnjujejo zahteve iz točke 1(b) Priloge II.

(ii) kombinirani grelniki izpolnjujejo zahteve iz točke 2(b) Priloge II;

(c) od 26. septembra 2018 grelniki izpolnjujejo zahteve iz točke 4(a) Priloge II;

(a) ustreznosti določanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo za emisije toplogrednih plinov, povezane s hladilnimi sredstvi;

(b) na podlagi merilnih metod, ki se razvijajo, ravni zahtev za okoljsko primerno zasnovo za emisije ogljikovega monoksida, ogljikovodikov in trdnih delcev, ki se lahko uvedejo;

(c) ustreznosti določanja strožjih zahtev za okoljsko primerno zasnovo za energijsko učinkovitost grelnikov prostorov s kotlom in kombiniranih grelnikov s kotlom, nivo zvokovne moči ter emisije dušikovih oksidov;

(d) ustreznosti določanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov, ki so posebej zasnovani za uporabo plinastih ali tekočih goriv, proizvedenih pretežno iz biomase;

(e) veljavnosti vrednosti pretvorbenega količnika;

(f) ustreznost certificiranja, ki ga opravi tretja stran.

1. „stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem je grelnik priključen na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikazom informacij ali statusa;

2. „poraba energije v stanju pripravljenosti“ (PSB ) pomeni porabo energije grelnika, ki je v stanju pripravljenosti, izraženo v kW;

3. „povprečne podnebne razmere“ pomenijo temperaturne razmere, ki so značilne za mesto Strasbourg;

4. „naprava za uravnavanje temperature“ pomeni opremo, ki deluje kot vmesnik s končnim uporabnikom za vrednosti in časovno načrtovanje želene temperature notranjih prostorov, ter vmesniku grelnika, na primer osrednji procesni enoti, sporoča ustrezne podatke, s čimer prispeva k uravnavanju temperatur v notranjih prostorih;

5. „bruto kalorična vrednost“ (GCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva, ko popolnoma izgori s kisikom in produkti izgorevanja ponovno dosežejo temperaturo okolice; ta količina vključuje kondenzacijsko toploto morebitne vodne pare, ki jo vsebuje gorivo, in vodne pare, ki nastane z izgorevanjem vodika, ki ga morda vsebuje gorivo;

6. „enakovreden model“ pomeni model, ki se daje v promet z enakimi tehničnimi parametri iz tabele 1 ali tabele 2 (kot je ustrezno) v točki 5 Priloge II, kot drug model, ki ga daje v promet isti proizvajalec.

7. „grelnik prostorov s kotlom na gorivo“ pomeni grelnik prostorov s kotlom, ki proizvaja toploto z izgorevanjem fosilnih goriv in/ali biogoriv in je lahko opremljen z enim ali več dodatnimi generatorji toplote, ki uporabljajo Joulov zakon pri grelnih elementih z električno upornostjo;

8. „kombinirani grelnik s kotlom na gorivo“ pomeni kombinirani grelnik s kotlom, ki proizvaja toploto z izgorevanjem fosilnih goriv in/ali biogoriv in je lahko opremljen z enim ali več dodatnimi generatorji toplote, ki uporabljajo Joulov zakon pri grelnih elementih z električno upornostjo;

9. „kotel tipa B1“ pomeni grelnik prostorov s kotlom na gorivo in vgrajenim preusmerjevalnikom vleka, zasnovan za priključitev na dimnik, ki z naravnim vlekom odvaja ostanke izgorevanja iz prostora, v katerem je nameščen grelnik prostorov s kotlom na gorivo, in črpa zrak za izgorevanje neposredno iz prostora; kotel tipa B1 se prodaja le kot kotel tipa B1;

10. „kombinirani kotel tipa B1“ pomeni kombinirani grelnik s kotlom na gorivo in vgrajenim preusmerjevalnikom vleka, zasnovan za priključitev na dimnik, ki z naravnim vlekom odvaja ostanke izgorevanja iz prostora, v katerem je nameščen kombinirani grelnik s kotlom na gorivo, in črpa zrak za izgorevanje neposredno iz prostora; kombinirani kotel tipa B1 se prodaja le kot kombinirani kotel tipa B1;

11. „sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov v načinu aktivnega delovanja“ (ηson ) pomeni

— za grelnike prostorov s kotlom na gorivo in kombinirane grelnike s kotlom na gorivo tehtano povprečje izkoristka v % pri nazivni izhodni toploti in izkoristka pri 30-odstotkih nazivne izhodne toplote,

— za električne grelnike prostorov s kotlom in električne kombinirane grelnike s kotlom izkoristek v % pri nazivni izhodni toploti,

— za grelnike prostorov s soproizvodnjo, ki niso opremljeni z dodatnimi grelniki, izkoristek v % pri nazivni izhodni toploti,

— za grelnike prostorov s soproizvodnjo, ki so opremljeni z dodatnimi grelniki, tehtano povprečje izkoristka v % pri nazivni izhodni toploti, kadar dodatni grelnik ne deluje, in izkoristka v % pri nazivni izhodni toploti, kadar dodatni grelnik deluje;

12. „izkoristek“ (η) pomeni razmerje v % med koristno izhodno toploto in skupno dovedeno energijo za grelnik prostorov s kotlom, kombinirani grelnik s kotlom ali grelnik prostorov s soproizvodnjo, pri čemer je skupna dovedena energija izražena kot GCV in/ali končna energija, pomnožena s CC;

13. „koristna izhodna toplota“ (P) pomeni izhodno toploto v kW grelnika prostorov s kotlom, kombiniranega grelnika s kotlom ali grelnika prostorov s soproizvodnjo, ki je prenesena na medij za prenos toplote;

14. „električni izkoristek“ (ηel ) pomeni razmerje v % med proizvedeno električno energijo in skupno dovedeno energijo grelnika prostorov s soproizvodnjo, pri čemer je skupna dovedena energija izražena kot GCV in/ali končna energija, pomnožena s CC;

15. „poraba energije vžigalnega gorilnika“ (Pign ) pomeni porabo energije gorilnika, ki je zasnovan za vžig glavnega gorilnika, izraženo kot GCW v W;

16. „kondenzacijski kotel“ pomeni grelnik prostorov s kotlom ali kombinirani grelnik s kotlom, v katerem se pri normalnih delovnih pogojih in določenih delovnih temperaturah vode vodni hlapi v produktih izgorevanja delno kondenzirajo, da se latentna toplota teh hlapov uporabi za ogrevanje;

17. „dodatna poraba električne energije“ pomeni letno količino električne energije, izraženo kot končna energija v kWh, ki je potrebna za predvideno delovanje grelnika prostorov s kotlom, kombiniranega grelnika s kotlom ali grelnika prostorov s soproizvodnjo, izračunano na podlagi porabe električne energije pri polni obremenitvi (elmax), delni obremenitvi (elmin), v stanju pripravljenosti in privzetih urah delovanja v vsakem načinu;

18. „izguba toplote v stanju pripravljenosti“ (Pstby ) pomeni izgubo toplote grelnika prostorov s kotlom, kombiniranega grelnika s kotlom ali grelnika prostorov s soproizvodnjo v načinih delovanja brez porabe toplote, izraženo v kW;

19. „temperatura na prostem“ (Tj ) pomeni temperaturo zraka na prostem pri suhem termometru v stopinjah Celzija, pri čemer lahko relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra;

20. „nazivni koeficient učinkovitosti“ (COPrated ) ali „nazivno razmerje primarne energije“ (PERrated ) pomeni prijavljeno zmogljivost ogrevanja v kW, deljeno z dovodom energije, izraženim kot GCV v kW in/ali končna energija v kW, pomnoženim s CC, za ogrevanje pri standardiziranih nazivnih pogojih;

21. „referenčni pogoji zasnove“ pomenijo kombinacijo referenčne temperature zasnove, najvišje bivalentne temperature in najvišje mejne delovne temperature, kot je določena v tabeli 4 Priloge III;

22. „referenčna temperatura zasnove“ (Tdesignh) pomeni temperaturo na prostem v stopinjah Celzija, kot je določena v tabeli 4 Priloge III, pri kateri je razmerje delne obremenitve enako 1;

23. „razmerje delne obremenitve“ (pl(Tj )) pomeni temperaturo na prostem, zmanjšano za 16 °C in deljeno z referenčno temperaturo zasnove, zmanjšano za 16 °C;

24. „sezona ogrevanja“ pomeni sklop delovnih pogojev, ki glede na temperaturni interval (bin) opisujejo kombinacijo temperatur na prostem in števila ur pojava teh temperatur na sezono;

25. „temperaturni interval“ (binj ) pomeni kombinacijo temperature na prostem in binskih ur, kot je določena v tabeli 5 Priloge III;

26. „binske ure“ (Hj ) pomenijo ure na sezono ogrevanja, izražene v številu ur na leto, v katerih se pojavi temperatura na prostem za posamezni temperaturni interval (bin), kot je določeno v tabeli 5 Priloge III;

27. „delna obremenitev za ogrevanje“ (Ph(Tj )) pomeni obremenitev v kW zaradi ogrevanja pri določeni temperaturi na prostem, ki se izračuna tako, da se nazivna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve;

28. „sezonski koeficient učinkovitosti“ (SCOP) ali „sezonsko razmerje primarne energije“ (SPER) je splošni koeficient učinkovitosti toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko, ki uporablja električno energijo, ali splošno razmerje primarne energije toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko, ki uporablja goriva, značilno za določeno sezono ogrevanja, izračuna pa se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli z letno porabo energije;

29. „referenčna letna potreba po ogrevanju“ (QH ) pomeni referenčno potrebo po ogrevanju v kWh za določeno sezono ogrevanja, ki se uporablja kot osnova za izračun SCOP ali SPER, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za ogrevanje pomnoži z letnim ekvivalentom ur za ogrevanje v načinu aktivnega delovanja;

30. „letna poraba energije“ (QHE ) pomeni porabo energije, ki je potrebna za pokritje referenčne letne potrebe po ogrevanju za določeno sezono ogrevanja, izraženo kot GCV v kWh in/ali kot končna energija v kWh, pomnožena s CC;

31. „letni ekvivalent ur za ogrevanje v načinu aktivnega delovanja“ (HHE ) pomeni predvideno število ur na leto (h), ko mora toplotna črpalka za ogrevanje prostorov ali kombinirani grelnik s toplotno črpalko zagotavljati nazivno obremenitev za ogrevanje, da pokrije referenčno letno potrebo po ogrevanju;

32. „koeficient učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SCOPon ) ali „razmerje primarne energije v načinu aktivnega delovanja“ (SPERon ) pomeni povprečni koeficient učinkovitosti toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko, ki v aktivnem načinu delovanja uporablja električno energijo, ali povprečno razmerje primarne energije toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko, ki v aktivnem načinu delovanja uporablja gorivo, za določeno sezono ogrevanja;

33. „dodatna zmogljivost ogrevanja“ (sup(Tj )) pomeni nazivno izhodno toploto Psup dodatnega grelnika v kW, ki dopolnjuje prijavljeno zmogljivost ogrevanja, da se doseže delna obremenitev za ogrevanje, če je prijavljena zmogljivost ogrevanja manjša od delne obremenitve za ogrevanje;

34. „koeficient učinkovitosti glede na bin“ (COPbin(Tj )) ali „razmerje primarne energije glede na bin“ (PERbin(Tj )) pomeni koeficient učinkovitosti toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko, ki uporablja električno energijo, ali razmerje primarne energije toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko, ki uporablja gorivo, glede na posamezni bin v sezoni; izpeljan je iz delne obremenitve za ogrevanje, prijavljene zmogljivosti ogrevanja in prijavljenega koeficienta učinkovitosti glede na posamezne bine, za druge bine pa je izračunan z interpolacijo ali ekstrapolacijo in po potrebi popravljen s koeficientom degradacije;

35. „prijavljena zmogljivost ogrevanja“ (Pdh(Tj )) pomeni zmogljivost ogrevanja v kW, ki jo lahko zagotovi toplotna črpalka za ogrevanje prostorov ali kombinirani grelnik s toplotno črpalko glede na temperaturo na prostem;

36. „upravljanje zmogljivosti“ pomeni zmožnost toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko, da spremeni svojo zmogljivost s spremembo volumetrične stopnje pretoka vsaj ene tekočine, ki je potrebna za delovanje cikla hlajenja, in se navede kot „stalna“, če stopnje volumetričnega pretoka ni mogoče spremeniti, ali kot „spremenljiva“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu dveh ali več korakov;

37. „nazivna obremenitev za ogrevanje“ (Pdesignh) pomeni nazivno izhodno toploto (Prated) toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko v kW pri referenčni temperaturi zasnove, pri kateri je nazivna obremenitev za ogrevanje enaka delni obremenitvi za ogrevanje pri temperaturi na prostem, ki je enaka referenčni temperaturi zasnove;

38. „prijavljeni koeficient učinkovitosti“ (COPd(Tj )) ali „prijavljeno razmerje primarne energije“ (PERd(Tj )) pomeni koeficient učinkovitosti ali razmerje primarne energije pri omejenem številu določenih binov;

39. „bivalentna temperatura“ (Tbiv ) pomeni temperaturo na prostem v stopinjah Celzija, ki jo je za ogrevanje prijavil proizvajalec in pri kateri je prijavljena zmogljivost ogrevanja enaka delni obremenitvi za ogrevanje, pri čemer mora biti prijavljena zmogljivost ogrevanja pod to temperaturo dopolnjena z dodatno zmogljivostjo ogrevanja, da se doseže delna obremenitev za ogrevanje;

40. „mejna delovna temperatura“ (TOL) pomeni temperaturo na prostem v stopinjah Celzija, ki jo je za ogrevanje prijavil proizvajalec in pod katero toplotna črpalka za ogrevanje prostorov zrak–voda ali kombinirani grelnik s toplotno črpalko zrak–voda ne bo mogel zagotoviti zmogljivosti ogrevanja, prijavljena zmogljivost ogrevanja pa je enaka nič;

41. „mejna delovna temperatura za ogrevanje vode“ (WTOL) pomeni temperaturo vode na izhodu v stopinjah Celzija, ki jo je za ogrevanje prijavil proizvajalec, nad katero toplotna črpalka za ogrevanje prostorov ali kombinirani grelnik s toplotno črpalko ne bo mogel zagotoviti zmogljivosti ogrevanja, prijavljena zmogljivost ogrevanja pa je enaka nič;

42. „zmogljivost intervala cikla za ogrevanje“ (Pcych) pomeni skupno zmogljivost ogrevanja v kW v preskusnem intervalu cikla za ogrevanje;

43. „učinkovitost intervala cikla“ (COPcyc ali PERcyc) pomeni povprečni koeficient učinkovitosti ali povprečno razmerje primarne energije v preskusnem intervalu cikla, ki se izračuna tako, da se skupna zmogljivost ogrevanja v intervalu, izražena v kWh, deli s skupnim dovodom energije v istem intervalu, izraženim kot GCV v kWh in/ali kot končna energija v kWh, pomnožena s CC;

44. „koeficient degradacije“ (Cdh) pomeni merilo izgube učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov ali kombiniranih grelnikov s toplotno črpalko; če Cdh ni določen z merjenjem, se uporabi privzeti koeficient zmanjšanja Cdh = 0,9;

45. „način aktivnega delovanja“ pomeni stanje, ki ustreza uram obremenitve za ogrevanje zaprtega prostora in pri katerem je aktivirana funkcija ogrevanja; to stanje lahko vključuje ciklično obratovanje toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko, da se doseže ali ohrani zahtevana temperatura zraka v notranjih prostorih;

46. „stanje izključenosti“ pomeni stanje, v katerem je toplotna črpalka za ogrevanje prostorov ali kombinirani grelnik s toplotno črpalko priključen na električno omrežje in ne izvaja nobene funkcije, pa tudi stanje, v katerem je stanje izključenosti le nakazano, in stanje, v katerem delujejo le funkcije, namenjene zagotavljanju elektromagnetne združljivosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

47. „stanje izključenosti termostata“ pomeni stanje, ki ustreza uram brez obremenitve zaradi ogrevanja in aktivirane funkcije ogrevanja, pri čemer je funkcija ogrevanja vključena, vendar toplotna črpalka za ogrevanje prostorov ali kombinirani grelnik s toplotno črpalko ne deluje; ciklično obratovanje v načinu aktivnega delovanja se ne šteje kot stanje izključenosti termostata.

48. „način grelnika ohišja“ pomeni stanje, v katerem je grelna naprava aktivirana, da bi preprečila prehajanje hladilnega sredstva v kompresor in tako omejila koncentracijo hladilnega sredstva v olju pri zagonu kompresorja;

49. „poraba energije v stanju izključenosti“ (POFF ) pomeni porabo energije toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko v kW, kadar je v stanju izključenosti;

50. „poraba energije v stanju izključenosti termostata“ (PTO ) pomeni porabo energije toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko v kW, kadar je v stanju izključenosti termostata;

51. poraba „energije v načinu grelnika ohišja“ (PCK ) pomeni porabo energije toplotne črpalke za ogrevanje prostorov ali kombiniranega grelnika s toplotno črpalko v kW, kadar je v stanju delovanja grelnika ohišja;

52. „nizkotemperaturna toplotna črpalka“ pomeni toplotno črpalko za ogrevanje prostorov, ki je posebej zasnovana za uporabo pri nizkih temperaturah ter ne more zagotavljati ogrevalne vode z izhodno temperaturo 52 °C pri vhodni temperaturi pri suhem (mokrem) termometru – 7 °C (– 8 °C) ob referenčnih pogojih zasnove za povprečne podnebne razmere;

53. „uporaba pri nizkih temperaturah“ pomeni uporabo, pri kateri toplotna črpalka za ogrevanje prostorov zagotavlja prijavljeno zmogljivost ogrevanja pri temperaturi 35 °C na notranjem izhodu izmenjevalnika toplote;

54. „uporaba pri srednjih temperaturah“ pomeni uporabo, pri kateri toplotna črpalka za ogrevanje prostorov ali kombinirani grelnik s toplotno črpalko zagotavlja prijavljeno zmogljivost ogrevanja pri temperaturi 55 °C na notranjem izhodu izmenjevalnika toplote;

55. „profil rabe“ pomeni določeno zaporedje količin porabljene vode, kot je določeno v tabeli 7 Priloge III; vsak kombinirani grelnik ustreza vsaj enemu profilu rabe;

56. „količina porabljene vode“ pomeni določeno kombinacijo koristne stopnje pretoka vode, koristne temperature vode, koristne energijske vrednosti in najvišje temperature, kot so določene v tabeli 7 Priloge III;

57. „koristna stopnja pretoka vode“ (f) pomeni najnižjo stopnjo pretoka v litrih na minuto, pri kateri topla voda prispeva k referenčni energiji, kot je določena v tabeli 7 Priloge III;

58. „koristna temperatura vode“ (Tm ) pomeni temperaturo vode v stopinjah Celzija, pri kateri topla voda začne prispevati k referenčni energiji, kot je določena v tabeli 7 Priloge III;

59. „koristna energijska vrednost“ (Qtap ) pomeni energijsko vrednost tople vode v kWh, zagotovljeno pri temperaturi, ki je enaka koristni temperaturi vode ali višja od nje, in pri stopnjah pretoka vode, ki so enake koristni stopnji pretoka vode ali višje od nje, kot je določeno v tabeli 7 Priloge III;

60. „energijska vrednost tople vode“ pomeni zmnožek specifične toplotne zmogljivosti vode, povprečne temperaturne razlike med izhodno toplo vodo in dovedeno hladno vodo ter skupno maso zagotovljene tople vode;

61. „najvišja temperatura“ (Tp ) pomeni najnižjo temperaturo vode v stopinjah Celzija, ki se doseže med porabo vode, kot je določena v tabeli 7 Priloge III;

62. „referenčna energija“ (Qref ) pomeni vsoto koristne energijske vrednosti porabljene vode v kWh pri določenem profilu rabe, kot je določena v tabeli 7 Priloge III;

63. „najvišji profil rabe“ pomeni profil rabe z največjo referenčno energijo, ki jo lahko zagotovi kombinirani grelnik pri izpolnjevanju temperaturnih pogojev in pogojev stopnje pretoka navedenega profila obremenitve;

64. „določeni profil rabe“ pomeni profil rabe, uporabljen za ocenjevanje skladnosti;

65. „dnevna poraba električne energije“ (Qelec ) pomeni količino električne energije, izraženo kot končna energija v kWh, porabljeno za ogrevanje vode v 24 zaporednih urah pri določenem profilu rabe;

66. „dnevna poraba goriva“ (Qfuel ) pomeni količino goriva, izraženo kot GCV v kWh, porabljeno za ogrevanje vode v 24 zaporednih urah pri določenem profilu rabe.

(a) Od 26. septembra 2015 sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov in izkoristki grelnikov ne smejo biti manjši od naslednjih vrednosti:

Grelniki prostorov s kotlom na gorivo z nazivno izhodno toploto ≤ 70 kW in kombinirani grelniki s kotlom na gorivo z nazivno izhodno toploto ≤ 70 kW, razen kotlov tipa B1 z nazivno izhodno toploto ≤ 10 kW in kombiniranih kotlov tipa B1 z nazivno izhodno toploto ≤ 30 kW:

sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 86 %.

Kotli tipa B1 z nazivno izhodno toploto ≤ 10 kW in kombinirani kotli tipa B1 z nazivno izhodno toploto ≤ 30 kW:

sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 75 %.

Grelniki prostorov s kotlom na gorivo z nazivno izhodno toploto > 70 kW in ≤ 400 kW ter kombinirani grelniki s kotlom na gorivo z nazivno izhodno toploto > 70 kW in ≤ 400 kW:

izkoristek pri 100 % nazivne izhodne toplote ne sme biti manjši od 86 %, izkoristek pri 30 % nazivne izhodne toplote pa ne sme biti manjši od 94 %.

Električni grelniki prostorov s kotlom in električni kombinirani grelniki s kotlom:

sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 30 %.

Grelniki prostorov s soproizvodnjo:

sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 86 %.

Toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirani grelniki s toplotno črpalko, razen nizkotemperaturnih toplotnih črpalk:

sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 100 %.

Nizkotemperaturne toplotne črpalke:

sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 115 %.

(b) Od 26. septembra 2017 sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov za električne grelnike prostorov s kotlom, električne kombinirane grelnike s kotlom, grelnike prostorov s soproizvodnjo, toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirane grelnike s toplotno črpalko ne sme biti manjša od naslednjih vrednosti:

Električni grelniki prostorov s kotlom in električni kombinirani grelniki s kotlom:

sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 36 %.

Grelniki prostorov s soproizvodnjo:

sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 100 %.

Toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirani grelniki s toplotno črpalko, razen nizkotemperaturnih toplotnih črpalk:

sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 110 %.

Nizkotemperaturne toplotne črpalke:

sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 125 %.

(a) Od 26. septembra 2015 energijska učinkovitost ogrevanja vode za kombinirane grelnike ne sme biti manjša od naslednjih vrednosti:

(b) Od 26. septembra 2017 energijska učinkovitost ogrevanja vode za kombinirane grelnike ne sme biti manjša od naslednjih vrednosti:

(a) Od 26. septembra 2018 emisije dušikovih oksidov, izražene v dušikovem dioksidu, za grelnike ne smejo presegati naslednjih vrednosti:

— grelniki prostorov s kotlom na gorivo in kombinirani grelniki s kotlom na gorivo, ki uporabljajo plinska goriva: 56 mg/kWh GCV dovedenega goriva,

— grelniki prostorov s kotlom na gorivo in kombinirani grelniki s kotlom na gorivo, ki uporabljajo tekoča goriva: 120 mg/kWh GCV dovedenega goriva,

— grelniki prostorov s soproizvodnjo, opremljeni z zunanjim gorilnikom na plinska goriva: dovod goriva 70 mg/kWh GCV,

— grelniki prostorov s soproizvodnjo, opremljeni z zunanjim gorilnikom na tekoča goriva: dovod goriva 120 mg/kWh GCV,

— grelniki s soproizvodnjo, opremljeni z motorjem z notranjim izgorevanjem na plinska goriva: dovod goriva 240 mg/kWh GCV,

— grelniki s soproizvodnjo, opremljeni z motorjem z notranjim izgorevanjem na tekoča goriva: dovod goriva 420 mg/kWh GCV,

— toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirani grelniki s toplotno črpalko, opremljeni z zunanjim gorilnikom na plinska goriva: dovod goriva 70 mg/kWh GCV,

— toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirani grelniki s toplotno črpalko, opremljeni z zunanjim gorilnikom na tekoča goriva: dovod goriva 120 mg/kWh GCV,

— toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirani grelniki s toplotno črpalko, opremljeni z motorjem z notranjim izgorevanjem na plinska goriva: dovod goriva 240 mg/kWh GCV,

— toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirani grelniki s toplotno črpalko, opremljeni z motorjem z notranjim izgorevanjem na tekoča goriva: dovod goriva 420 mg/kWh GCV.

(a) priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike, prosto dostopne spletne strani proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov pa vsebujejo naslednje elemente:

— za grelnike prostorov s kotlom, kombinirane grelnike s kotlom in grelnike prostorov s soproizvodnjo tehnične parametre iz tabele 1, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III,

— za toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirane grelnike s toplotno črpalko tehnične parametre iz tabele 2, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III,

— morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, nameščanju ali vzdrževanju grelnika,

— za kotle tipa B1 in kombinirane kotle tipa B1 njihove lastnosti in naslednje standardno besedilo: „Ta kotel z naravnim vlekom je zasnovan le za priključitev na skupni dimnik več stanovanj v obstoječih stavbah, ki odvaja ostanke izgorevanja iz prostora, v katerem je nameščen kotel. Zrak za izgorevanje črpa neposredno iz prostora in vsebuje preusmerjevalnik vleka. Zaradi manjše učinkovitosti se je treba izogibati vsaki drugačni uporabi tega kotla, saj bi pomenila večjo porabo energije in višje obratovalne stroške.“,

— za generatorje toplote, zasnovane za grelnike, in ohišja grelnikov, ki se opremijo s takšnimi generatorji toplote, njihove lastnosti in zahteve pri sestavljanju, da se zagotovi skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo grelnikov, in po potrebi seznam različnih kombinacij, ki jih priporoča proizvajalec,

— ustrezne informacije za razgradnjo, recikliranje in/ali odstranitev po koncu življenjske dobe;

(b) tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:

— elemente, opredeljene v točki (a),

— za toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirane grelnike s toplotno črpalko, kadar so podatki, ki se nanašajo na določen model, sestavljen iz kombinacije notranjih in zunanjih enot, pridobljeni z izračunom na podlagi sestave in/ali ekstrapolacijo na podlagi drugih kombinacij, podrobnosti o takšnih izračunih in/ali ekstrapolacijah ter morebitnih preskusih, ki so bili opravljeni za potrditev točnosti izračunov, vključno s podrobnostmi o matematičnem modelu za izračun učinkovitosti takšnih kombinacij ter o meritvah, opravljenih za potrditev tega modela;

(c) na grelniku se trajno označijo naslednji podatki:

— po potrebi „kotel tipa B1“ ali „kombinirani kotel tipa B1“,

— električna zmogljivost za grelnike prostorov s soproizvodnjo.

1. Za namene skladnosti z zahtevami te uredbe in preverjanja te skladnosti se meritve in izračuni opravijo v skladu z usklajenimi standardi, referenčne številke katerih so bile za ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše metode. Izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točk 2 do 5.

2. Splošni pogoji za meritve in izračune

(a) Za meritve iz točk 2 do 5 se temperatura notranjih prostorov nastavi na at 20 °C ± 1 °C.

(b) Za izračune iz točk 3 do 5 se poraba električne energije pomnoži s CC 2,5.

(c) Emisije dušikovih oksidov se merijo kot seštevek dušikovega monoksida in dušikovega dioksida ter izrazijo v dušikovem dioksidu.

(d) Za grelnike, ki so opremljeni z dodatnimi grelniki, se pri meritvah in izračunih nazivne izhodne toplote, sezonske energijske učinkovitosti ogrevanja prostorov, energijske učinkovitosti ogrevanja vode, nivoja zvokovne moči in emisij dušikovih oksidov upošteva tudi dodatni grelnik.

(e) Prijavljene vrednosti nazivne izhodne toplote, sezonske energijske učinkovitosti ogrevanja prostorov, energijske učinkovitosti ogrevanja vode, nivoja zvokovne moči in emisije dušikovih oksidov se zaokrožijo na najbližje celo število.

(f) Vsak generator toplote, ki je zasnovan za grelnik, in vsako ohišje grelnika, ki se opremi s takšnim generatorjem toplote, se preskusi z ustreznim ohišjem grelnika oziroma generatorjem toplote.

3. Sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov za grelnike prostorov s kotlom, kombinirane grelnike s kotlom in grelnike prostorov s soproizvodnjo

4. Sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov za toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirane grelnike s toplotno črpalko

(a) Za določitev nazivnega koeficienta učinkovitosti COPrated ali nazivnega razmerja primarne energije PERrated , nivoja zvokovne moči ali emisij dušikovih oksidov se kot delovni pogoji upoštevajo standardni nazivni pogoji iz tabele 3, uporablja pa se tudi enaka prijavljena zmogljivost ogrevanja.

(b) Koeficient učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja SCOPon ali razmerje primarne energije v načinu aktivnega delovanja SPERon se izračuna na podlagi delne obremenitve za ogrevanje Ph(Tj), dodatne zmogljivosti ogrevanja sup(Tj) (če je ustrezno) in koeficienta učinkovitosti glede na bin COPbin(Tj) ali razmerja primarne energije glede na bin PERbin(Tj), uteženega z binskimi urami, za katere se uporablja stanje bin, z uporabo naslednjih pogojev:

— referenčnih pogojev zasnove iz tabele 4,

— evropske referenčne sezone ogrevanja v povprečnih podnebnih razmerah iz tabele 5,

— po potrebi tudi učinkov zmanjšanja energijske učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja glede na vrsto upravljanja zmogljivosti ogrevanja

(c) Referenčna letna potreba po ogrevanju QH je nazivna obremenitev za ogrevanje Pdesignh, pomnožena z letnim ekvivalentom ur za ogrevanje v načinu aktivnega delovanja HHE 2 066 .

(d) Letna poraba energije QHE se izračuna kot vsota:

— razmerja med referenčno letno potrebo po ogrevanju QH in koeficientom učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja SCOPon ali razmerja primarne energije v načinu aktivnega delovanja SPERon ter

— porabe energije v stanju izključenosti, izključenosti termostata, stanju pripravljenosti in načinu grelnika ohišja v sezoni ogrevanja.

(e) Sezonski koeficient učinkovitosti SCOP ali sezonsko razmerje primarne energije SPER se izračuna kot razmerje med referenčno letno potrebo po ogrevanju QH in letno porabo energije QHE .

(f) Sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ηs se izračuna tako, da se sezonski koeficient učinkovitosti SCOP deli s CC ali sezonskim razmerjem primarne energije SPER ter popravi s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature, za toplotne črpalke za ogrevanje prostorov voda–slanica/voda in kombinirane grelnike s toplotno črpalko pa s porabo električne energije ene ali več črpalk za podtalnico.

5. Energijska učinkovitost ogrevanja vode kombiniranih grelnikov

(a) meritve se opravijo z uporabo profilov rabe iz tabele 7;

(b) meritve se opravijo z uporabo naslednjega 24-urnega cikla meritev:

— od 00:00 do 06:59: brez porabljanja vode,

— od 07:00: porabljanje vode v skladu z določenim profilom rabe,

— od konca zadnjega porabljanja vode do 24:00: brez porabljanja vode;

(c) določen profil rabe je profil največje obremenitve ali profil rabe, ki je neposredno pod profilom največje obremenitve;

(d) za kombinirane grelnike s toplotno črpalko se uporabljajo naslednji dodatni pogoji:

— kombinirani grelniki s toplotno črpalko se preskušajo pod pogoji iz tabele 3,

— kombinirani grelniki s toplotno črpalko, ki kot vir ogrevanja uporabljajo izpušni zrak iz prezračevanja, se preskušajo pod pogoji iz tabele 6.

(1) Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela.

(2) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:

(a) vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), po potrebi pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, niso ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu z odstavkom (g) točke 2, in

(b) deklarirane vrednosti izpolnjujejo vsakršne zahteve iz te uredbe, zahtevane informacije o izdelku, ki jih je objavil proizvajalec ali uvoznik, pa ne vsebujejo vrednosti, ki bi bile ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od deklariranih vrednosti, in

(c) so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, kot se izmerijo pri preskušanju, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preskušajo enoto modela, v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, kot so opredeljena v tabeli 8.

(3) Če rezultati iz točke 2(a) ali (b) niso doseženi, se šteje, da model in drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

(4) Če rezultat iz točke 2(c) ni dosežen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preskušanje. Alternativno lahko tri dodatne izbrane enote pripadajo enemu ali več različnim enakovrednim modelom.

(5) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenimi v tabeli 8.

(6) Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model in drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

(7) Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točkama 3 in 6.

1. Ciljne vrednosti za sezonsko energijsko učinkovitost ogrevanja prostorov za uporabo pri srednji temperaturi: 145 %;

2. Ciljne vrednosti za energijsko učinkovitost ogrevanja vode za kombinirane grelnike:

3. Ciljne vrednosti za nivo zvokovne moči (LWA ) na prostem toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov in kombiniranih grelnikov s toplotno črpalko z nazivno izhodno toploto:

(a) ≤ 6 kW: 39 dB;

(b) > 6 kW in ≤ 12 kW: 40 dB;

(c) > 12 kW in ≤ 30 kW: 41 dB;

(d) > 30 kW in ≤ 70 kW: 67 dB.

4. Ciljne vrednosti za emisije dušikovih oksidov, izražene v dušikovem dioksidu:

(a) grelniki prostorov s kotlom in kombinirani grelniki s kotlom, ki uporabljajo plinska goriva: dovod goriva 14 mg/kWh GCV;

(b) grelniki prostorov s kotlom in kombinirani grelniki s kotlom, ki uporabljajo tekoča goriva: dovod goriva 50 mg/kWh GCV.