02011L0035 — SL — 02.07.2014 — 002.004

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA 2011/35/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. aprila 2011 o združitvi delniških družb (kodificirano besedilo) (Besedilo velja za EGP) (UL L 110 29.4.2011, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA SVETA 2013/24/EU z dne 13. maja 2013	L 158	365	10.6.2013
►M2	DIREKTIVA 2014/59/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 15. maja 2014	L 173	190	12.6.2014

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 014, 18.1.2017, str. 17 (2011/35/EU)

▼B

DIREKTIVA 2011/35/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 5. aprila 2011

o združitvi delniških družb

(kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

1. Usklajevalni ukrepi, določeni s to direktivo, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi tipi družb:

— v Belgiji:

—

— la société anonyme/de naamloze vennootschap,

— v Bolgariji:

—

— акционерно дружество,

— na Češkem:

—

— akciová společnost,

— na Danskem:

—

— aktieselskaber,

— v Nemčiji:

—

— die Aktiengesellschaft,

— v Estoniji:

—

— aktsiaselts,

— na Irskem:

—

— public companies limited by shares, and public companies limited by guarantee having a share capital,

— v Grčiji:

—

— ανώνυμη έταιρία,

— v Španiji:

—

— la sociedad anónima,

— v Franciji:

—

— la société anonyme,

▼M1

— Hrvaška:

—

— dioničko društvo,

▼B

— v Italiji:

—

— la società per azioni,

— na Cipru:

—

— δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές, δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με εγγύηση που διαθέτουν μετοχικό κεφάλαιο,

— v Latviji:

—

— akciju sabiedrība,

— v Litvi:

—

— akcinė bendrovė,

— v Luksemburgu:

—

— la société anonyme,

▼C1

— na Madžarskem:

—

— nyilvánosan működő részvénytársaság,

— na Malti:

—

— kumpannija pubblika ta' responsabbiltà limitata/public limited liability company,

▼B

— na Nizozemskem:

—

— de naamloze vennootschap,

— v Avstriji:

—

— die Aktiengesellschaft,

— na Poljskem:

—

— spółka akcyjna,

— na Portugalskem:

—

— a sociedade anónima,

— v Romuniji:

—

— societate pe acțiuni,

— v Sloveniji:

—

— delniška družba,

— na Slovaškem:

—

— akciová spoločnosť,

— na Finskem:

—

— julkinen osakeyhtiö/publikt aktiebolag,

— na Švedskem:

—

— aktiebolag,

— v Veliki Britaniji:

—

— public companies limited by shares, and public companies limited by guarantee having a share capital.

2. Državam članicam ni treba uporabljati te direktive za zadruge, ki so ustanovljene v eni od oblik družb iz odstavka 1. Če zakonodaje držav članic uporabijo to možnost, od teh družb zahtevajo, da dodajo besedo „zadruga“ v vseh dokumentih, navedenih v členu 5 Direktive 2009/101/ES.

3. Državam članicam ni treba uporabljati te direktive v primerih, kadar je ena ali več družb, ki so predmet prevzema ali bodo prenehale obstajati, v stečajnem postopku, v postopku v zvezi s prenehanjem insolventnih družb in v podobnih postopkih.

▼M2

4. Države članice zagotovijo, da se ta direktiva ne uporablja za družbo ali družbe, za katere se uporabljajo instrumenti, pristojnosti in mehanizmi za reševanje iz naslova IV Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

▼B

POGLAVJE II

UREDITEV ZDRUŽITVE S PREVZEMOM ENE ALI VEČ DRUŽB S STRANI DRUGE DRUŽBE IN ZA ZDRUŽITEV Z USTANOVITVIJO NOVE DRUŽBE

Člen 2

Države članice določijo za družbe, za katere velja njihova nacionalna zakonodaja, pravila o ureditvi združitve s prevzemom ene ali več družb s strani druge družbe in za združitev z ustanovitvijo nove družbe.

Člen 3

1. V tej direktivi „združitev s prevzemom“ pomeni postopek, po katerem ena ali več družb preneha brez likvidacije in s katerim se na drugo družbo prenese vsa njihova sredstva in obveznosti, v zameno za delnice prevzemne družbe, ki se izdajo delničarjem prevzete družbe oziroma družb, in za morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti tako izdanih delnic, ali če nimajo nominalne vrednosti, njihove računovodske vrednosti.

2. Zakonodaja države članice lahko določi, da se sme združitev s prevzemom izvesti tudi, kadar je ena ali več prevzetih družb v likvidaciji, pod pogojem, da je ta možnost omejena na družbe, ki svojih sredstev še niso začele razdeljevati delničarjem.

Člen 4

1. V tej direktivi „združitev z ustanovitvijo nove družbe“ pomeni postopek, po katerem več družb preneha brez likvidacije in s katerim se na družbo, ki jo ustanavljajo, prenese vsa njihova sredstva in obveznosti, v zameno za delnice nove družbe, ki se izdajo njenim delničarjem, in za morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti tako izdanih delnic, ali če te nimajo, njihove računovodske vrednosti.

2. Zakonodaja države članice lahko določi, da se sme združitev z ustanovitvijo nove družbe izvesti tudi, kadar je ena ali več družb, ki bodo prenehale obstajati, v likvidaciji, pod pogojem, da je ta možnost omejena na družbe, ki svojih sredstev še niso začele razdeljevati svojim delničarjem.

POGLAVJE III

ZDRUŽITEV S PREVZEMOM

Člen 5

1. Upravni ali poslovodni organi družb, ki se združujejo, sestavijo pisni načrt združitve.

2. Načrt združitve mora opredeliti najmanj:

(a) obliko, ime in sedež vsake od družb, ki se združujejo;

(b) menjalno razmerje delnic in znesek vseh gotovinskih plačil;

(d) datum, od katerega imajo imetniki takih delnic pravico do udeležbe v dobičku, in vse posebne pogoje, ki so povezani s to pravico;

(e) datum, od katerega se transakcije prevzete družbe v računovodske namene obravnavajo kot posli prevzemne družbe;

(f) pravice, ki jih prevzemna družba prenese na imetnike delnic, katerim pripadajo posebne pravice, in na imetnike vrednostnih papirjev, ki niso delnice, ali ukrepe, ki so predlagani v zvezi z njimi;

(g) vse posebne prednosti, priznane izvedencem iz člena 10(1), in članom upravnih, poslovodnih, nadzornih ali kontrolnih organov družb, ki se združujejo.

Člen 6

Načrt združitve se mora objaviti na način, ki je določen z zakonodajo posamezne države članice, v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES, za vsako od družb, ki se združujejo, najmanj en mesec pred datumom skupščine delničarjev, ki bo o tem odločala.

Katera koli od družb, ki se združujejo, se izvzame od zahteve po objavi iz člena 3 Direktive 2009/101/ES, če za neprekinjeno obdobje z začetkom najmanj en mesec pred predvidenim dnevom skupščine delničarjev, ki odloča o načrtu združitve in se ne konča pred zaključkom te skupščine, na svojem spletnem mestu zagotovijo dostop do načrta takšne združitve, ki je javen in brezplačen. Države članice za to izvzetje ne določijo nikakršnih zahtev ali omejitev, razen tistih, ki so nujne za zagotovitev varnosti spletnega mesta in pristnosti dokumentov ter le do take mere, da so te zahteve in omejitve sorazmerne z izpolnitvijo teh ciljev.

Z odstopanjem od drugega odstavka tega člena lahko države članice zahtevajo objavo na osrednji elektronski platformi iz člena 3(5) Direktive 2009/101/ES. Države članice lahko zahtevajo možnost objave na kateri koli drugi spletni strani, ki jo določijo za ta namen. Kadar države članice uporabijo eno od teh možnosti, zagotovijo, da se družbam za to objavo ne zaračuna posebne pristojbine.

Kadar se uporabi spletno mesto, ki ni osrednja elektronska platforma, se sklic, ki omogoča dostop do tega spletnega mesta, objavi na osrednji elektronski platformi najmanj mesec dni pred predvidenim dnevom skupščine delničarjev. Ta sklic vključuje datum objave načrta združitve na spletnem mestu in je brezplačno dostopen za javnost. Družbam se za tako objavo ne zaračuna posebne pristojbine.

Prepoved zaračunavanja posebne pristojbine za objavo družbam, določena v tretjem in četrtem odstavku, ne vpliva na možnost držav članic, da na družbe prenesejo stroške v zvezi z osrednjo elektronsko platformo.

Države članice lahko od družb zahtevajo, da informacije ohranijo določen čas po generalni skupščini na njihovem spletnem mestu ali po potrebi na osrednji elektronski platformi oziroma drugem spletnem mestu, ki ga določi zadevna država članica. Države članice lahko opredelijo posledice začasno onemogočenega dostopa do spletnega mesta ali osrednje elektronske platforme zaradi tehničnih ali drugih dejavnikov.

Člen 7

1. Za združitev je potrebna najmanj odobritev skupščine delničarjev vsake od družb, ki se združujejo. Zakonodaje držav članic določijo, da je za sklep o odobritvi potrebna najmanj dvotretjinska večina glasov, ki se nanaša bodisi na delnice bodisi na zastopani vpisani kapital.

Zakonodaja države članice lahko kljub temu določi, da zadošča navadna večina glasov, opredeljenih v prvem pododstavku, kadar je zastopana najmanj polovica vpisanega kapitala. Poleg tega se, kadar je to primerno, uporabljajo pravila, ki urejajo spremembe družbene pogodbe in statuta.

2. Kadar je več razredov delnic, skupščina delničarjev sprejme sklep v zvezi z združitvijo, tako da glasuje posebej vsaj za vsak razred delničarjev, v pravice katerih ta transakcija posega.

3. Sklep obsega oboje, odobritev načrta združitve ter vse spremembe družbene pogodbe in statuta, ki so potrebne zaradi združitve.

Člen 8

Za združitev ni potrebno, da je z zakonodajo države članice zahtevana odobritev skupščine delničarjev prevzemne družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) objava za prevzemno družbo, določena v členu 6, mora biti opravljena najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev prevzete družbe oziroma družb, na kateri se odloča o načrtu združitve;

(b) najmanj en mesec pred datumom, opredeljenim v točki (a), morajo imeti vsi delničarji prevzemne družbe pravico, da na registriranem sedežu prevzemne družbe natančno pregledajo dokumente iz člena 11(1);

(c) eden ali več delničarjev prevzemne družbe, ki je imetnik minimalnega odstotka vpisanega kapitala, mora imeti pravico do zahteve, da se skliče skupščina delničarjev prevzemne družbe, ki naj odloči, ali odobrava združitev; ta minimalni odstotek ne sme biti določen na več kakor 5 %. Vendar pa lahko države članice predvidijo izločitev delnic brez glasovalne pravice iz tega izračuna.

Za namene točke (b) prvega odstavka se uporablja člen 11(2), (3) in (4).

Člen 9

1. Upravni ali poslovodni organi posameznih družb, ki se združujejo, pripravijo podrobno pisno poročilo, v katerem je obrazložen načrt združitve ter ki opredeljuje pravne in ekonomske razloge načrta, zlasti menjalno razmerje delnic.

V tem poročilu so prav tako opisane kakršne koli posebne težave, ki so se pojavile pri vrednotenju.

2. Upravni ali poslovodni organi posameznih udeleženih družb obvestijo skupščino delničarjev svoje družbe in upravne ali poslovodne organe drugih udeleženih družb, tako da lahko ti obvestijo svoje skupščine delničarjev o kakršnih koli bistvenih spremembah sredstev in obveznosti med datumom izdelave načrta združitve in datumom skupščine delničarjev, ki bo odločila o načrtu združitve.

3. Države članice lahko določijo, da se poročilo iz odstavka 1 in/ali informacije iz odstavka 2 ne zahtevajo, če se s tem strinjajo vsi delničarji in imetniki drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, udeleženih v združitvi.

Člen 10

1. Eden ali več izvedencev, ki jih je imenoval ali odobril sodni ali upravni organ, za vsako od družb, ki se združujejo, vendar neodvisno od njih, preveri načrt združitve in sestavi pisno poročilo delničarjem. Vendar lahko zakonodaja države članice predvidi imenovanje enega ali več neodvisnih izvedencev za vse družbe, ki se združujejo, če sodni ali upravni organ opravi takšno imenovanje na skupno zahtevo teh družb. Ti izvedenci so lahko fizične osebe, pravne osebe, družbe ali podjetja, odvisno od zakonodaje posamezne države članice.

2. V poročilu iz odstavka 1 morajo izvedenci v vsakem primeru podati svoje mnenje o tem, ali je menjalno razmerje delnic pošteno in razumno. To mnenje mora najmanj:

(a) navesti uporabljeno metodo ali metode za izračun predlaganega menjalnega razmerja delnic;

(b) navesti, ali je takšna metoda oziroma so takšne metode primerne za zadevni primer, navesti dobljene vrednosti pri uporabi vsake od teh metod in dati mnenje o relativni pomembnosti, pripisani takšnim metodam pri izračunu vrednosti, o kateri se odloča.

V poročilu se opišejo tudi vse morebitne posebne težave, ki so nastale pri vrednotenju.

3. Vsak izvedenec ima pravico, da dobi od družb, ki se združujejo, vse zadevne informacije in dokumentacijo ter da izpelje vse potrebne poizvedbe.

4. Niti proučitev načrta združitve niti strokovno poročilo se ne zahtevata, če se s tem strinjajo vsi delničarji in imetniki drugih vrednostih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, udeleženih v združitvi.

Člen 11

1. Vsi delničarji imajo pravico, da na registriranem sedežu družbe najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev, ki odloča o načrtu združitve, pregledajo najmanj naslednje dokumente:

(a) načrt združitve;

(b) letne računovodske izkaze in letna poročila družb, ki se združujejo, za zadnja tri poslovna leta;

(c) kadar je potrebno, bilanco stanja, sestavljeno na datum, ki ne sme biti starejši od datuma prvega dne treh mesecev, ki so pretekli pred datumom načrta združitve, če se zadnji letni računovodski izkaz nanaša na poslovno leto, ki je preteklo več kakor šest mesecev pred tem datumom;

(d) kadar je potrebno, poročila upravnih ali poslovodnih organov družb, ki se združujejo, določena v členu 9;

(e) kadar je potrebno, poročilo iz člena 10(1).

Za namene točke (c) prvega pododstavka se bilanca stanja ne zahteva, če družba objavi polletno računovodsko poročilo v skladu s členom 5 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ( 2 ) in ga da na voljo delničarjem v skladu s tem odstavkom. Poleg tega lahko države članice določijo, da se bilanca stanja ne zahteva, če se s tem strinjajo vsi delničarji in imetniki drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, udeleženih v združitvi.

2. Bilanca stanja iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 se sestavi z uporabo enakih metod in načrta kakor zadnja letna bilanca stanja.

Zakonodaja držav članic lahko kljub temu določi, da:

(a) ni treba upoštevati najnovejšega popisa fizičnega inventarja;

(b) se vrednotenja, prikazana v zadnji bilanci stanja, spremenijo le toliko, da izražajo vknjižbe v knjigovodskih evidencah; vsekakor pa je treba upoštevati naslednje:

— periodično amortizacijo in rezervacije,

— materialne spremembe v dejanski vrednosti, ki niso prikazane v knjigovodstvu.

3. Vsak delničar ima pravico, da na zahtevo brezplačno dobi celoten ali, če tako želi, delni prepis dokumentov iz odstavka 1.

Če se delničar strinja, da lahko družba posreduje informacije z elektronskimi sredstvi, se lahko take kopije pošljejo po elektronski pošti.

4. Družba je izvzeta iz zahteve, da dokumente iz odstavka 1 da na voljo na svojem registriranem sedežu, če jih za neprekinjeno obdobje z začetkom vsaj en mesec pred predvidenim dnevom skupščine delničarjev, ki odloča o načrtu združitve in se ne konča pred zaključkom skupščine, objavi na svojem spletnem mestu. Države članice za to izvzetje ne določijo nikakršnih zahtev ali omejitev, razen tistih, ki so potrebne za zagotovitev varnosti spletnega mesta in pristnosti dokumentov ter le do take mere, da so te zahteve ali omejitve sorazmerne z izpolnitvijo teh ciljev.

Odstavek 3 se ne uporablja, če spletno mesto delničarjem omogoča, da v celotnem obdobju iz prvega pododstavka tega odstavka prenesejo in natisnejo dokumente iz odstavka 1. Vendar lahko države članice v tem primeru določijo, da mora družba na svojem registriranem sedežu delničarjem omogočiti vpogled v te dokumente.

Države članice lahko od družb zahtevajo, da informacije določen čas po generalni skupščini ohranijo na svojem spletnem mestu. Države članice lahko določijo posledice začasno onemogočenega dostopa do spletnega mesta zaradi tehničnih ali drugih dejavnikov.

Člen 12

Varstvo pravic zaposlenih v vsaki od družb, ki se združujejo, se ureja v skladu z Direktivo 2001/23/ES.

Člen 13

1. Zakonodaje držav članic morajo določiti ustrezen sistem za varstvo interesov upnikov družb, ki se združujejo, katerih zahtevki so starejšega datuma kakor objava načrta združitve in še niso zapadli do dneva te objave.

2. V ta namen zakonodaje držav članic določijo vsaj to, da imajo ti upniki pravico do ustreznih zaščitnih ukrepov, če je takšna zaščita potrebna zaradi finančnega položaja družb, ki se združujejo, in če ti upniki še niso tako zaščiteni.

Države članice določijo pogoje za zaščito iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka. V vsakem primeru države članice zagotovijo, da lahko upniki pri ustreznem upravnem ali sodnem organu zaprosijo za ustrezne zaščitne ukrepe, pod pogojem, da lahko verodostojno prikažejo, da je zaradi združitve ogrožena izpolnitev njihovih zahtevkov in da družba ni zagotovila ustreznih zaščitnih ukrepov.

3. Takšno varstvo je lahko drugačno za upnike prevzemne družbe kakor za upnike prevzete družbe.

Člen 14

Brez poseganja v pravila, ki urejajo skupinsko uveljavljanje njihovih pravic, se za imetnike zadolžnic družb, ki se združujejo, uporablja člen 13, razen kadar združitev odobri skupščina imetnikov zadolžnic, če je takšna skupščina določena v nacionalni zakonodaji, ali imetniki zadolžnic posamezno.

Člen 15

Imetniki vrednostnih papirjev, ki niso delnice, in katerim pripadajo posebne pravice, morajo imeti v prevzemni družbi najmanj enakovredne pravice tistim, ki so jih imeli v prevzeti družbi, razen kadar spremembo teh pravic odobri skupščina imetnikov takih vrednostnih papirjev, če je takšna skupščina določena v nacionalni zakonodaji, ali imetniki takih vrednostnih papirjev posamezno, ali razen kadar imajo imetniki pravico, da njihove vrednostne papirje ponovno odkupi prevzemna družba.

Člen 16

1. Kadar zakonodaje držav članic ne predvidevajo sodnega ali upravnega preventivnega nadzora nad zakonitostjo združitev ali kjer tak nadzor ne obsega vseh pravnih dejanj, potrebnih za združitev, se v pravilni pravni obliki sestavijo in overijo zapisniki skupščin delničarjev, ki odločajo o združitvi, in kjer je primerno, pogodba o združitvi, ki sledi takim skupščinam delničarjev. V primerih, ko ni potrebno, da združitev potrdijo skupščine delničarjev vseh družb, ki se združujejo, mora biti načrt združitve overjen in izdelan v pravilni pravni obliki.

2. Notar ali organ, pristojen za izdelavo in overovitev listine v pravilni pravni obliki, mora preveriti in overiti obstoj in veljavnost pravnih aktov in formalnosti, ki jih potrebuje družba, za katero ta notar ali organ dela, ter načrta združitve.

Člen 17

Zakonodaje držav članic določijo datum, ko začne združitev učinkovati.

Člen 18

1. Združitev se mora objaviti na način, predpisan z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES za vsako od družb, ki se združujejo.

2. Prevzemna družba lahko sama opravi formalnosti v zvezi z objavo za prevzeto družbo oziroma družbe.

Člen 19

1. Združitev mora imeti ipso iure in sočasno naslednje posledice:

(a) prenos vseh sredstev in obveznosti prevzete družbe, tako med prevzeto in prevzemno družbo kot glede tretjih oseb na prevzemno družbo;

(b) delničarji prevzete družbe postanejo delničarji prevzemne družbe;

2. Nobena delnica prevzemne družbe se ne zamenja za delnice prevzete družbe, katere imetnik je bodisi:

(a) prevzemna družba sama ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun prevzemne družbe; ali

(b) prevzeta družba sama ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun prevzete družbe.

3. Slednje ne vpliva na zakonodaje držav članic, ki zahtevajo izpolnitev posebnih formalnosti, da se lahko opravi prenos nekaterih sredstev, pravic in obveznosti prevzete družbe na tretje osebe. Prevzemna družba lahko izpolni te formalnosti sama, vendar lahko zakonodaje držav članic dovoljujejo, da prevzeta družba nadaljuje izvajanje teh formalnosti v omejenem obdobju, ki, razen v izjemnih primerih, ne more biti določeno za več kakor šest mesecev od datuma, ko je združitev začela učinkovati.

Člen 20

Zakonodaje držav članic določijo najmanj pravila, ki urejajo civilno odgovornost članov upravnih in poslovodnih organov te družbe do delničarjev prevzete družbe glede neprimernega ravnanja članov teh organov pri pripravi in izvajanju združitve.

Člen 21

Zakonodaje držav članic določijo najmanj pravila, ki urejajo civilno odgovornost izvedencev, odgovornih za sestavo poročila iz člena 10(1) v imenu te družbe, do delničarjev prevzete družbe glede neprimernega ravnanja teh izvedencev pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Člen 22

1. Zakonodaje držav članic lahko določijo pravila za ničnost združitev samo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) ničnost mora biti izrečena s sodno odločbo;

(b) združitve, ki so začele učinkovati na podlagi člena 17, so lahko razglašene za nične le, če ni bilo nobenega sodnega ali upravnega preventivnega nadzora nad njihovo zakonitostjo, ali če niso bile sestavljene in overjene v pravilni pravni obliki, ali če se izkaže, da je sklep skupščine po nacionalnem pravu ničen ali izpodbojen;

(c) ničnostnega postopka ni mogoče sprožiti več kakor šest mesecev po datumu, ko je združitev začela učinkovati za osebo, ki se sklicuje na ničnost, ali če so bile napake odpravljene;

(d) kadar je napako, zaradi katere je združitev neveljavna, mogoče odpraviti, pristojno sodišče odobri obdobje, v katerem morajo udeležene družbe napake odpraviti;

(e) sodna odločba, s katero je združitev razglašena za neveljavno, se objavi na način, določen z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES;

(f) kadar zakonodaja države članice dovoljuje tretji osebi, da se pritoži zoper tako sodno odločbo, lahko ta oseba to stori le v šestih mesecih od objave sodne odločbe na način, ki je določen z Direktivo 2009/101/ES;

(g) sodna odločba, s katero je združitev razglašena za neveljavno, sama po sebi ne vpliva na veljavnost obveznosti, ki so bile sklenjene v breme ali korist prevzemne družbe, ki so nastale, preden je bila sodna odločba objavljena, in po datumu, ko je združitev začela učinkovati;

(h) družbe, ki so bile udeležene pri združitvi, so skupno in solidarno odgovorne za obveznosti prevzemne družbe iz točke (g).

2. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 lahko zakonodaja države članice določi tudi, da ničnost združitve odredi upravni organ, če je zoper takšno odločitev možno vložiti pravno sredstvo na sodišču. Točka (b) in točke (d) do (h) odstavka 1 se uporabljajo po analogiji za upravni organ. Takšnega ničnostnega postopka ni mogoče sprožiti več kot šest mesecev po datumu, ko je združitev začela učinkovati.

3. Navedeno ne vpliva na zakonodaje držav članic o ničnosti združitve, ki bi bila razglašena po kakršnem koli drugem nadzoru zakonitosti, razen sodnega ali upravnega preventivnega nadzora zakonitosti.

POGLAVJE IV

ZDRUŽITEV Z USTANOVITVIJO NOVE DRUŽBE

Člen 23

1. Za združitev z ustanovitvijo nove družbe se uporabljajo členi 5, 6 in 7 ter členi 9 do 22 te direktive, vendar to ne posega v člena 12 in 13 Direktive 2009/101/ES. V ta namen „družbe, ki se združujejo“ in „prevzeta družba“ pomenijo družbe, ki bodo prenehale obstajati, „prevzemna družba“ pa pomeni novo družbo.

Točka (a) člena 5(2) te direktive velja tudi za novo družbo.

2. Načrt združitve, in če je tako določeno v posebnem dokumentu, družbeno pogodbo ali osnutek družbene pogodbe in statut ali osnutek statuta za novo družbo odobri skupščina delničarjev vsake od družb, ki bodo prenehale obstajati.

POGLAVJE V

PREVZEM DRUŽBE S STRANI DRUGE DRUŽBE, KI JE IMETNICA 90 % ALI VEČ NJENIH DELNIC

Člen 24

Države članice določijo za družbe, za katere je zavezujoče njihovo pravo, pravila za postopek, s katerim ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, imetnico vseh njihovih delnic in drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico na skupščini delničarjev. Take postopke urejajo določbe poglavja III. Vendar države članice ne smejo naložiti zahtev iz točk (b), (c) in (d) člena 5(2), členov 9 in 10, točk (d) in (e) člena 11(1), točke (b) člena 19(1) ter členov 20 in 21.

Člen 25

Države članice ne uporabijo člena 7 za postopke iz člena 24, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) objava, določena v členu 6, mora biti opravljena za vsako v postopku udeleženo družbo najmanj en mesec pred začetkom veljavnosti postopka;

(b) najmanj en mesec pred začetkom veljavnosti postopka morajo vsi delničarji prevzemne družbe imeti pravico, da na registriranem sedežu družbe pregledajo dokumente iz točk (a), (b) in (c) člena 11(1);

Za namene točke (b) prvega odstavka tega člena se uporablja člen 11(2), (3) in (4).

Člen 26

Države članice lahko uporabijo člena 24 in 25 za postopke, s katerimi ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, če so vse delnice in drugi vrednostni papirji iz člena 24 prevzete družbe oziroma družb, v posesti prevzemne družbe in/ali oseb, ki so imetnice teh delnic in vrednostnih papirjev v svojem imenu, vendar za račun te družbe.

Člen 27

Kadar združitev s prevzemom izvede družba, ki je imetnica 90 % ali več, ne pa vseh delnic in drugih vrednostnih papirjev, imetništvo katerih zagotavlja glasovalne pravice na skupščini delničarjev prevzete družbe oziroma družb, države članice ne zahtevajo odobritve združitve s strani skupščine delničarjev prevzemne družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) objava, določena v členu 6, se mora v zvezi s prevzemno družbo opraviti najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev prevzete družbe oziroma družb, ki odločajo o načrtu združitve;

(b) najmanj en mesec pred datumom iz točke (a) morajo imeti vsi delničarji prevzemne družbe pravico, da na registriranem sedežu družbe pregledajo dokumente iz točk (a), (b) ter po potrebi (c), (d) in (e) člena 11(1);

Za namene točke (b) prvega odstavka tega člena se uporablja člen 11(2), (3) in (4).

Člen 28

Države članice ne naložijo zahtev iz členov 9, 10 in 11 za združitev v smislu člena 27, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) manjšinski delničarji prevzete družbe morajo imeti pravico, da njihove delnice prevzame prevzemna družba;

(b) če uveljavijo to pravico, morajo imeti pravico, da v vrednosti njihovih delnic prejmejo ustrezno plačilo;

(c) če se glede takšnega plačila ne strinjajo, mora obstajati možnost, da vrednost plačila določi sodišče ali upravni organ, ki ga v ta namen določi država članica.

Državi članici ni treba uporabljati prvega odstavka, če zakonodaja te države članice prevzemni družbi brez predhodne javne ponudbe za prevzem omogoča, da od vseh imetnikov preostalih vrednostnih papirjev prevzete družbe oziroma družb zahteva, da ji te vrednostne papirje po pošteni ceni prodajo pred združitvijo.

Člen 29

Države članice lahko uporabijo člena 27 in 28 za postopke, s katerimi ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, če je 90 % ali več, vendar ne vseh delnic in drugih vrednostnih papirjev prevzete družbe oziroma družb, navedenih v členu 27, v posesti prevzemne družbe in/ali oseb, ki so imetnice teh delnic in vrednostnih papirjev v lastnem imenu, vendar za račun te družbe.

POGLAVJE VI

DRUGI POSTOPKI, KI SE OBRAVNAVAJO KOT ZDRUŽITVE

Člen 30

Kadar v enem od postopkov iz člena 2 zakonodaja države članice dovoljuje, da gotovinsko plačilo preseže 10 %, se uporabljajo poglavji III in IV ter členi 27, 28 in 29.

Člen 31

Kadar zakonodaja države članice dovoljuje enega od postopkov iz členov 2, 24 in 30, in pri tem vse prenesene družbe ne prenehajo obstajati, se smiselno uporabljajo poglavje III razen točke (c) člena 19(1), poglavje IV ali poglavje V.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Direktiva 78/855/EGS, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge I, se razveljavi, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v delu B Priloge I.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 33

Ta direktiva začne veljati 1. julija 2011.

Člen 34

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 32)

Direktiva Sveta 78/855/EGS (UL L 295, 20.10.1978, str. 36)
Točka III.C Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1979 (UL L 291, 19.11.1979, str. 89)
Točka II(d) Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1985 (UL L 302, 15.11.1985, str. 157)
Točka XI.A.3 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1994 (UL C 241, 29.8.1994, str. 194)
Točka 4.A.3 Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 338)
Direktiva Sveta 2006/99/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 137)	Samo glede sklicevanja na Direktivo 78/855/EGS v členu 1 in oddelku A.3 Priloge
Direktiva 2007/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 300, 17.11.2007, str. 47)	Samo člen 2
Direktiva 2009/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 259, 2.10.2009, str. 14)	Samo člen 2

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 32)

Direktiva	Roki za prenos
78/855/EGS	13. oktober 1981
2006/99/ES	1. januar 2007
2007/63/ES	31. december 2008
2009/109/ES	30. junij 2011

PRILOGA II

Korelacijska tabela

Direktiva 78/855/EGS	Ta direktiva
Člen 1	Člen 1
Členi 2–4	Členi 2–4
Členi 5–22	Členi 5–22
Člen 23(1)	Člen 23(1), prvi pododstavek
Člen 23(2)	Člen 23(1), drugi pododstavek
Člen 23(3)	Člen 23(2)
Členi 24–29	Členi 24–29
Člena 30–31	Člena 30–31
Člen 32	—
—	Členi 32
—	Člen 33
Člen 33	Člen 34
—	Priloga I
—	Priloga II

( 1 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 638/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

( 2 ) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.