DIREKTIVA 2009/148/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 30. novembra 2009

o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA–

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 137(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.   Cilj te direktive, je varovati delavce pred tveganjem za njihovo zdravje, skupaj s preprečevanjem tveganja, ki nastane ali lahko nastane pri delu zaradi izpostavljenosti azbestu.

Predpisuje mejno vrednost te izpostavljenosti in druge posebne zahteve.

2.   Ta direktiva ne omejuje pravice držav članic, da uporabljajo ali uvedejo zakonske ali druge določbe, ki zagotavljajo višjo stopnjo varnosti delavcev, zlasti pri zamenjavi azbesta z manj nevarnimi nadomestki.

Člen 2

Za namene te direktive izraz „azbest“ pomeni naslednje silikate z vlaknato strukturo:

Člen 3

1.   Ta direktiva se uporablja za dejavnosti, pri katerih so delavci med delom izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest.

2.   Pri kakršni koli dejavnosti, pri katerih je možno tveganje zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest, se mora to tveganje oceniti tako, da se ugotovita narava in stopnja delavčeve izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest.

3.   Pod pogojem, da je izpostavljenost delavca sporadična in nizke intenzivnosti in kadar rezultati ocene tveganja iz odstavka 2 jasno kažejo, da mejna vrednost izpostavljenosti azbestu v zraku v delavnem prostoru ne bo prekoračena, se členi 4, 18 in 19 lahko opustijo, kadar delo obsega:

4.   Države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso določijo praktične smernice za ugotavljanje sporadične in nizko intenzivne izpostavljenosti, kakor predvideva odstavek 3.

5.   O oceni iz odstavka 2 se je treba posvetovati z delavci in/ali njihovimi predstavniki v okviru podjetja ali ustanove in ocena se revidira, kadar obstaja razlog za dvom o njeni pravilnosti ali kadar se material pri delu spremeni.

Člen 4

1.   V zvezi s členom 3(3) se sprejmejo ukrepi iz odstavkov 2 do 5.

2.   Dejavnosti iz člena 3(1) morajo biti zajete v sistem obveščanja, ki ga vodi pristojni organ države članice.

3.   Pred začetkom dela predloži delodajalec pristojnemu organu države članice obvestilo iz odstavka 2 v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi.

V obvestilu mora biti vsaj kratek opis:

4.   V skladu z nacionalnimi zakonodajami imajo delavci in/ali njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi dostop do dokumentov lastnega podjetja ali ustanove, ki so osnova prijave iz odstavka 2.

5.   Novo obvestilo se predloži vedno, kadar se zaradi spremembe delovnih pogojev izpostavljenost azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest, lahko znatno poveča.

Člen 5

Prepove se uporaba azbesta s postopki razprševanja in delovnimi postopki, pri katerih se uporablja izolacijski ali proti zvoku odporen material z nizko gostoto (manj kakor 1 g/cm3), ki vsebuje azbest.

Brez poseganja v uporabo drugih določb Skupnosti o trženju in uporabi azbesta se prepove dejavnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni azbestnim vlaknom pri proizvodnji azbesta, ali proizvodnji in predelavi azbestnih izdelkov, ali proizvodnji in predelavi izdelkov, ki so jim azbestna vlakna namerno dodana, razen pri obdelavi in odstranjevanju izdelkov zaradi rušenja in odstranjevanja azbesta.

Člen 6

Pri vseh dejavnostih iz člena 3(1) je na delovnem mestu treba zmanjšati izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, na najnižjo možno raven in v vsakem primeru pod mejno vrednost, določeno v členu 8, zlasti z naslednjimi ukrepi:

Člen 7

1.   Glede na rezultate začetne ocene tveganja in za zagotovitev skladnosti z mejno vrednostjo iz člena 8 se redno opravlja meritev koncentracije azbestnih vlaken v zraku.

2.   Vzorčenje mora odražati osebno izpostavljenost delavca azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

3.   Vzorčenje se izvede po posvetovanju z delavci in/ali njihovimi predstavniki v podjetju ali ustanovi.

4.   Vzorčenje izvede primerno usposobljeno osebje. Odvzete vzorce se kasneje v skladu z odstavkom 6 analizira v laboratorijih, ki so opremljeni za štetje vlaken.

5.   Trajanje vzorčenja mora biti takšno, da je mogoče s pomočjo meritev ali izračuna s časovno obremenitvijo ugotoviti tipično tveganje v osemurnem referenčnem obdobju (ena izmena).

6.   Kadar koli je to mogoče se štetje vlaken izvede s fazno kontrastnim mikroskopom (PCM) v skladu s priporočeno metodo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 1997 (7) ali katero koli drugo metodo, ki daje primerljive rezultate.

Pri merjenju azbesta v zraku, kakor je omenjeno v odstavku 1, se upošteva samo vlakna z dolžino, večjo od 5 μm, premerom, manjšim od 3 μm in z razmerjem dolžina/širina, večjim od 3:1.

Člen 8

Delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,1 vlaken na cm3.

Člen 9

Spremembe, potrebne, da se Priloga I te direktive prilagodi tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (8).

Člen 10

1.   Kjer je mejna vrednost, določena v členu 8, prekoračena, je treba ugotoviti razloge za prekoračitev mejne vrednosti in, kakor hitro je mogoče, sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer.

Dokler niso sprejeti ustrezni ukrepi za varovanje prizadetih delavcev, se dela na prizadetem območju ne sme nadaljevati.

2.   Da bi preverili učinkovitost ukrepov iz prvega pododstavka odstavka 1, je treba takoj izvesti nadaljnje ugotavljanje koncentracije azbesta v zraku.

3.   Če izpostavljenosti ni mogoče zmanjšati na drug način in je zaradi uskladitve z mejno vrednostjo treba uporabljati osebno varovalno opremo za zaščito dihal, to ne sme biti trajno in se mora za vsakega delavca omejiti na najmanjšo možno mero. Med delom, pri katerem je treba uporabljati tako opremo, je treba predpisati odmore, primerne glede na fizične in klimatske pogoje v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso in, kadar je to primerno, po posvetovanju z delavci in/ali njihovimi predstavniki.

Člen 11

Pred začetkom rušenja ali vzdrževalnih del delodajalec sprejme vse potrebne ukrepe za ugotavljanje, kateri materiali verjetno vsebujejo azbest, tako da dobi podatke od lastnikov prostorov, kjer je to primerno.

Kadar obstaja sum, da je azbest prisoten v materialu ali zgradbi, se uporabijo določbe te direktive.

Člen 12

Pri nekaterih dejavnostih kot so rušenje, odstranjevanje, popravilo in vzdrževanje, za katere je mogoče predvideti prekoračitev mejne vrednosti iz člena 8 kljub uporabi tehničnih preventivnih ukrepov za omejevanje koncentracij azbesta v zraku, delodajalec določi ukrepe za zagotavljanje varnosti delavcev med izvajanjem te dejavnosti določi ukrepe, predvsem naslednje:

Z delavci in/ali njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi se je glede izvajanja ukrepov potrebno posvetovati pred začetkom dejavnosti.

Člen 13

1.   Pred rušenjem ali odstranjevanjem azbesta in/ali izdelkov, ki vsebujejo azbest, iz stavb in drugih objektov, obratnega materiala in opreme, instalacij ali ladij se napravi delovni načrt.

2.   Načrt iz odstavka 1 mora določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu.

V načrtu mora biti posebej navedeno, da:

Na zahtevo pristojnih organov se v načrt vključijo podatki o naslednjem:

3.   Pristojnemu organu je na njegovo zahtevo treba poslati načrt iz odstavka 1 pred začetkom načrtovanega dela.

Člen 14

1.   Delodajalec zagotovi vsem delavcem, ki so ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest, ustrezno usposabljanje. Tako usposabljanje je treba izvajati v rednih časovnih presledkih in ne na stroške delavcev.

2.   Vsebina usposabljanja mora biti delavcem lahko razumljiva. Omogočiti jim mora, da osvojijo potrebno znanje in spretnosti s področja preprečevanja in varnosti, zlasti glede:

3.   Praktične smernice za usposabljanje delavcev, ki odstranjujejo azbest, se pripravijo na ravni Skupnosti.

Člen 15

Pred izvajanjem rušenja ali odstranjevanja azbesta morajo podjetja predložiti dokaze o svoji usposobljenosti na tem področju. Dokazi se utemeljijo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

Člen 16

1.   Pri vseh dejavnostih iz člena 3(1) in ob upoštevanju člena 3(3) je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi:

2.   Delavcem se ne zaračunavajo stroški izvajanja v skladu z odstavkom 1 uvedenih ukrepov.

Člen 17

1.   Pri vseh dejavnostih iz člena 3(1) se sprejmejo ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da so delavci in njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi primerno obveščeni v zvezi:

2.   Poleg ukrepov iz odstavka 1 in ob upoštevanju člena 3(3) se sprejmejo ustrezni ukrepi, zato da:

Člen 18

1.   Skladno s členom 3(3) se sprejmejo naslednji ukrepi iz odstavkov 2 do 5:

2.   Pred začetkom izpostavljenosti na delovnem mestu azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest, je treba oceniti zdravstveno stanje vsakega delavca.

Ta ocena mora vključevati poseben pregled prsnega koša. V Prilogi I so podana praktična priporočila, na katera se lahko države članice oprejo pri kliničnem nadzoru delavcev; ta priporočila je treba prilagajati tehničnemu napredku v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive 89/391/EGS.

Dokler traja izpostavljenost, je vsaj enkrat na vsaka tri leta treba pripraviti novo oceno.

V skladu z državnimi zakoni in/ali prakso se za vsakega delavca, na katerega se nanaša prvi pododstavek, uvede zdravstveno spričevalo.

3.   V zvezi s kliničnim nadzorom iz drugega pododstavka odstavka 2, zdravnik ali organ, ki je odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, v skladu z državnimi zakoni svetuje glede potrebnih posamičnih varnostnih ali preventivnih ukrepov ali te ukrepe določi.

Ti ukrepi lahko vključujejo po potrebi umik prizadetega delavca od vsakršne izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest.

4.   Delavcem je treba dati podatke in nasvete v zvezi z vsako oceno njihovega zdravstvenega stanja, ki je narejena po koncu izpostavljenosti.

Zdravnik ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor delavcev, lahko navede, da se mora zdravstveni nadzor po koncu izpostavljenosti nadaljevati toliko časa, kolikor meni, da je potrebno za varovanje zdravja prizadete osebe.

Tak stalni nadzor se izvaja v skladu z nacionalnimi zakonodajami in/ali praksami.

5.   Prizadeti delavec ali delodajalec lahko v skladu z nacionalno zakonodajo zahteva ponovno preverjanje ocene iz odstavka 3.

Člen 19

1.   Skladno s členom 3(3) se sprejmejo ukrepi iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Delodajalec mora voditi evidenco delavcev, ki so odgovorni za izvajanje dejavnosti iz člena 3(1), z opisom vrste in trajanja dejavnosti in stopnje izpostavljenosti. Zdravnik in/ali organ, ki je odgovoren za zdravstveni nadzor, imata dostop do te evidence. Vsak delavec ima dostop do podatkov iz evidence, ki se nanašajo nanj osebno. Delavci in/ali njihovi predstavniki imajo dostop do anonimnih skupinskih podatkov v evidenci.

3.   Evidenco iz odstavka 2 in zdravstvene podatke iz četrtega pododstavka člena 18(2), je treba hraniti vsaj 40 let po koncu izpostavljenosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

4.   V primerih, ko podjetje preneha z dejavnostjo, so v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso dokumenti iz odstavka 3 dostopni pristojnim organom.

Člen 20

Države članice predvidijo primerne kazni za primer kršitve nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 21

Države članice vodijo evidenco prepoznanih primerov azbestoze in mezotelioma.

Člen 22

Države članice Komisiji vsakih pet predložijo poročilo o praktičnem izvajanju te direktive v obliki posebnega poglavja enotnega poročila iz člena 17a(1), (2) in (3) Direktive 89/391/EGS, kar bo tudi podlaga za oceno, ki jo pripravi Komisija v skladu s členom 17a(4) navedene Direktive.

Člen 23

Države članice sporočijo Komisiji določbe iz nacionalne zakonodaje, sprejete za urejanje področja, ki ga pokriva ta direktiva.

Člen 24

Direktiva 83/477/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v Prilogi II, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge II.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo, se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 25

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 26

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

(1)  Mnenje z dne 10. junija 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 26. novembra 2009.

(3)  UL L 263, 24.9.1983, str. 25.

(4)  Glej Del A Priloge II.

(5)  Številka iz registra Chemical Abstract Service (CAS).

(6)  UL L 377, 31.12.1991, str. 20.

(7)  Določitev koncentracije vlaken v zraku: priporočena metoda, s fazno kontrastnim optičnim mikroskopom (metoda z membranskim filtrom), WHO, Ženeva 1997 (ISBN 92 4 154496 1).

(8)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1.