18.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/1

(1)

Izvajanje mejne kontrole na zunanjih mejah je še vedno eden izmed glavnih zaščitnih ukrepov na območju brez nadzora na notranjih mejah in bistveno prispeva k zagotavljanju dolgoročne varnosti Unije in njenih državljanov. Takšna kontrola se izvaja v interesu vseh držav članic. Namen takšne kontrole je med drugim preprečiti kakršno koli grožnjo notranji varnosti in javnemu redu držav članic, ne glede na izvor takšne grožnje, tudi kadar taka grožnja prihaja od državljanov Unije.

(2)

Za osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, se trenutno izvaja temeljna mejna kontrola s hitrim in enostavnim preverjanjem veljavnosti potne listine za prestop meje. Pojav tujih terorističnih borcev, med katerimi so mnogi državljani Unije, kaže na potrebo po okrepitvi kontrole na zunanjih mejah za osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije.

(3)

Potne listine oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, bi bilo zato ob vstopu na ozemlje držav članic in izstopu z njega treba sistematično preveriti v ustreznih zbirkah podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih in razveljavljenih potnih listinah za zagotovitev, da takšne osebe ne prikrivajo svoje resnične identitete.

(4)

Države članice morajo državljane tretjih držav ob vstopu sistematično preveriti v vseh ustreznih zbirkah podatkov. Zagotoviti bi bilo treba, da se takšno preverjanje sistematično izvaja tudi pri izstopu.

(5)

Mejni policisti bi morali tudi osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, sistematično preverjati v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) in drugih ustreznih zbirkah podatkov Unije. To ne bi smelo posegati v preverjanje v nacionalnih in Interpolovih zbirkah podatkov.

(6)

V ta namen bi morale države članice zagotoviti, da imajo njihovi mejni policisti na zunanjih mejnih prehodih dostop do ustreznih nacionalnih zbirk podatkov in zbirk podatkov Unije, vključno s SIS in Interpolovo podatkovno zbirko o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih, da se zagotovi celovito izvajanje te uredbe.

(7)

Takšno sistematično preverjanje bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju ustreznega prava Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter v celoti upoštevati človekovo dostojanstvo, v skladu s členom 7 navedene uredbe.

(8)

V skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2016/399 bi morale države članice napotiti dovolj ustreznega osebja in sredstev za izvajanje sistematične kontrole, da se prepreči, da takšna kontrola povzroči nesorazmerno dolg čas čakanja in oviranje pretoka prometa na zunanjih mejah.

(9)

Obveznost izvajanja sistematične kontrole ob vstopu in izstopu zadeva zunanje meje držav članic. Prav tako zadeva, ob vstopu in izstopu, notranje meje držav članic, za katere se je preverjanje v skladu z veljavnimi postopki schengenske evalvacije že uspešno zaključilo, vendar pa sklep o odpravi nadzora na njihovih notranjih mejah, v skladu z ustreznimi določbami zadevnih aktov o pristopu, še ni bil sprejet. Da bi preprečili, da bi bila pri osebah, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, pri prehajanju notranjih meja navedenih držav članic po kopnem dvakrat opravljena navedena kontrola, bi se jih lahko ob izstopu kontroliralo le nesistematično na podlagi ocene tveganja.

(10)

Tehnološke izboljšave načeloma omogočajo preverjanje v ustreznih zbirkah podatkov na takšen način, da je vpliv na trajanje prehajanja meje omejen, saj se kontroli tako dokumentov kot oseb lahko izvajata vzporedno. V tem okviru bi bil lahko ustrezen avtomatizirani mejni prehod. Tudi uporaba podatkov o potnikih, prejetih v skladu z Direktivo Sveta 2004/82/ES (3) ali v skladu z drugim pravom Unije ali nacionalnim pravom, bi lahko prispevala k pospešitvi procesa izvajanja zahtevane kontrole med postopkom prehoda meje. Zato je mogoče poostriti kontrolo na zunanjih mejah, ne da bi to nesorazmerno negativno vplivalo na osebe, ki potujejo v dobri veri, z namenom, da bi se bolje prepoznavale tiste osebe, ki nameravajo prikriti svojo resnično identiteto ali so bili v zvezi z njimi razpisani ukrepi iz varnostnih razlogov ali za prijetje. Sistematično kontrolo bi bilo treba izvajati na vseh zunanjih mejah.

(11)

Kadar bi izvajanje sistematične kontrole s preverjanjem v zbirkah podatkov na mejah imelo nesorazmeren učinek na pretok prometa na meji, pa bi se moralo državam članicam dovoliti, da ne izvajajo navedene sistematične kontrole, če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da takšna delna opustitev ne bi vodila do varnostnega tveganja. Takšno oceno tveganja bi bilo treba sporočiti Evropski agenciji za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ustanovljeni z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (4), o njej pa bi bilo treba redno poročati Komisiji in Agenciji. Vendar bi se morala možnost, da se taka sistematična kontrola ne izvaja, uporabljati za zračne meje samo v omejenem prehodnem obdobju. Na mejnih prehodih, kjer se ne izvaja taka sistematična kontrola, bi bilo treba ugotoviti identiteto oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, na podlagi izročitve ali predložitve verodostojne potne listine, veljavne za prestop meje. V ta namen bi bilo treba pri navedenih osebah hitro in enostavno preveriti veljavnost potne listine za prestop meje ter prisotnost znakov ponarejanja, po potrebi z uporabo tehničnih naprav, v primerih dvoma glede potne listine ali kjer se nakazuje, da bi taka oseba lahko predstavljala grožnjo javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom držav članic, pa bi moral mejni policist preveriti vse ustrezne zbirke podatkov v skladu s to uredbo.

(12)

Kadar namerava država članica izvajati ciljno usmerjeno preverjanje podatkov v ustreznih zbirkah podatkov v zvezi z osebami, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, bi o tem morala nemudoma uradno obvestiti druge države članice, Agencijo in Komisijo. Postopek za takšno uradno obvestilo bi morala določiti Komisija v sodelovanju z državami članicami v skladu s Praktičnim priročnikom za mejne policiste (Schengenski priročnik).

(13)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 2252/2004 (5) so bili kot varnostne značilnosti v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice, uvedeni biometrični identifikatorji podobe obraza in prstnih odtisov. Te varnostne značilnosti so bile uvedene z namenom povečanja varnosti potnih listov in potovalnih dokumentov ter vzpostavitve zanesljive povezave med imetnikom in potnim listom ali potovalnim dokumentom. Zato bi morale države članice v primerih dvoma glede verodostojnosti potne listine za prestop meje ali glede identitete njenega imetnika preveriti vsaj enega od teh biometričnih identifikatorjev. Kadar je mogoče, bi enak pristop moral veljati za kontrolo državljanov tretjih držav.

(14)

Da se olajša sistematično preverjanje v zbirkah podatkov, bi morale države članice postopno opustiti potne listine, ki nimajo strojno berljivih delov.

(15)

Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(16)

Države članice bi morale v svojem interesu in v interesu drugih držav članic vnašati podatke v zbirke podatkov Unije. Prav tako bi morale zagotavljati, da so ti podatki točni in posodobljeni ter da so pridobljeni in vneseni zakonito.

(17)

Ker cilj te uredbe, in sicer okrepitev preverjanja v zbirkah podatkov na zunanjih mejah, v odgovor zlasti na povečanje grožnje terorizma, zadeva enega od zaščitnih ukrepov na območju brez nadzora na notranjih mejah in zato pravilno delovanje schengenskega območja, ga države članice posamično ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(18)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(19)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (7) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(20)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje (8); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(21)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (10).

(22)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (12).

(23)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (14).

(24)

Kar zadeva uporabo SIS, ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 in člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011. Rezultati poizvedb v SIS ne bi smeli posegati v člen 1(4) Sklepa Sveta 2010/365/EU (15).

(25)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini.

(26)

Uredbo (EU) 2016/399 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti –

1.

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Pri osebah, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, se pri vstopu in izstopu opravi naslednja kontrola:

2a.   Kadar bi preverjanje v zbirkah podatkov iz točk (a) in (b) odstavka 2 nesorazmerno vplivalo na pretok prometa, se lahko država članica odloči na podlagi ocene tveganj, povezanih z javnim redom, notranjo varnostjo, javnim zdravjem ali mednarodnimi odnosi katere koli države članice, izvajati navedeno ciljno usmerjeno preverjanje na določenih mejnih prehodih.

Obseg in trajanje začasne omejitve na ciljno usmerjeno preverjanje v zbirkah podatkov ne presegata tega, kar je nujno potrebno, in se določita v skladu z oceno tveganja, ki jo je izvedla zadevna država članica. V oceni tveganja se navedejo razlogi za začasno omejitev na ciljno usmerjeno preverjanje v zbirkah podatkov in se med drugim upošteva nesorazmeren vpliv na pretok prometa ter zagotovijo statistični podatki o potnikih in incidentih, povezanih s čezmejnim kriminalom. Ocena se redno posodablja.

Za osebe, za katere se načeloma ne opravi ciljno usmerjeno preverjanje v zbirkah podatkov, je treba opraviti vsaj preverjanje za ugotovitev njihove identitete na podlagi izročitve ali predložitve potnih listin. Takšno preverjanje zajema hitro in enostavno preverjanje veljavnosti potne listine za prestop meje ter prisotnosti znakov ponarejanja, po potrebi z uporabo tehničnih naprav, v primerih dvoma glede potne listine ali kjer se nakazuje, da bi taka oseba lahko predstavljala grožnjo javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom držav članic, pa mejni policist preveri zbirke podatkov iz točk (a) in (b) odstavka 2.

Zadevna država članica svojo oceno tveganja in njene posodobitve nemudoma posreduje Evropski agenciji za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ustanovljeni z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), ter vsakih šest mesecev Komisiji in Agenciji poroča o uporabi ciljno usmerjenega preverjanja v zbirkah podatkov. Zadevna država članica se lahko odloči, da oceno tveganja ali njene dele označi za tajne.

2b.   Kadar namerava država članica izvajati ciljno usmerjeno preverjanje v zbirkah podatkov v skladu z odstavkom 2a, o tem nemudoma uradno obvesti druge države članice, Agencijo in Komisijo. Zadevna država članica se lahko odloči, da uradno obvestilo ali njegove dele označi za tajne.

Kadar imajo države članice, Agencija ali Komisija pomisleke glede namere izvajati ciljno usmerjeno preverjanje v zbirkah podatkov, o teh pomislekih nemudoma uradno obvestijo zadevno državo članico. Zadevna država članica te pomisleke upošteva.

2c.   Komisija do 8. aprila 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži oceno izvajanja in posledic odstavka 2.

2d.   V zvezi z zračnimi mejami se odstavka 2a in 2b uporabljata v prehodnem obdobju največ šestih mesecev od 7. aprila 2017.

V izjemnih primerih, kadar na določenem letališču obstajajo posebne infrastrukturne težave, ki zahtevajo daljše obdobje za prilagoditev, da se omogoči izvajanje sistematičnega preverjanja v zbirkah podatkov, ne da bi to nesorazmerno vplivalo na pretok prometa, se lahko za določeno letališče šestmesečno prehodno obdobje iz prvega pododstavka podaljša za največ 18 mesecev v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka.

V ta namen država članica najpozneje tri mesece pred iztekom prehodnega obdobja iz prvega pododstavka Komisijo, Agencijo in druge države članice uradno obvesti o posebnih infrastrukturnih težavah na zadevnem letališču, predvidenih ukrepih za njihovo odpravo in potrebnem časovnem obdobju za njihovo izvedbo.

Kadar obstajajo posebne infrastrukturne težave, ki zahtevajo daljše obdobje za prilagoditev, Komisija v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila iz tretjega pododstavka in po posvetovanju z Agencijo pooblasti zadevno državo članico, da podaljša prehodno obdobje za zadevno letališče in, kjer je primerno, določi trajanje tega podaljšanja.

2e.   Preverjanje v zbirkah podatkov iz točk (a) in (b) odstavka 2 se lahko izvede vnaprej na podlagi podatkov o potnikih, prejetih v skladu z Direktivo Sveta 2004/82/ES (*3) ali v skladu z drugim pravom Unije ali nacionalnim pravom.

Kadar se navedeno preverjanje izvede vnaprej na podlagi takšnih podatkov o potnikih, se vnaprej prejeti podatki preverijo na mejnem prehodu glede na podatke v potni listini. Preverijo se tudi identiteta in državljanstvo zadevne osebe ter verodostojnost in veljavnost potne listine za prestop meje.

2f.   Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko za osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije ter prečkajo notranje kopenske meje držav članic, za katere se je preverjanje v skladu z veljavnimi postopki schengenske evalvacije že uspešno zaključilo, vendar pa sklep o odpravi nadzora na njihovih notranjih mejah, v skladu z ustreznimi določbami zadevnih aktov o pristopu, še ni bil sprejet, pri izstopu izvaja kontrola iz odstavka 2 le nesistematično na podlagi ocene tveganja.

(*1)  Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1)."

(*2)  Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1)."

(*3)  Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih (UL L 261, 6.8.2004, str. 24).“;"

2.

točka (a)(i) in (ii) odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

3.

točka (a)(vi) odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

4.

točka (g)(i) in (ii) odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

5.

točka (g)(iii) odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

6.

točka (h)(iii) odstavka 3 se črta;

7.

v odstavku 3 se dodata naslednji točki: