24.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 369/37

(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe, pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Vendar lahko v skladu s členom 109 Pogodbe Svet določi vrste pomoči, ki so izvzete iz te obveznosti priglasitve. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) Pogodbe sprejme uredbe glede navedenih vrst pomoči.

(2)

Z Uredbo (ES) št. 994/98 je Komisija pooblaščena, da lahko v skladu s členom 109 Pogodbe razglasi, da so nekatere vrste pomoči pod določenimi pogoji lahko izvzete iz obveznosti priglasitve. Na podlagi navedene uredbe je Komisija sprejela Uredbo Komisije (ES) št. 736/2008 (3), ki določa, da je pod določenimi pogoji pomoč malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP), ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov, združljiva z notranjim trgom in zanjo ne velja obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Uredba (ES) št. 736/2008 se je uporabljala do 31. decembra 2013.

(3)

Komisija je v številnih sklepih za MSP, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, uporabila člena 107 in 108 Pogodbe. Svojo politiko je pojasnila tudi v smernicah za navedeni sektor. Ob upoštevanju izkušenj Komisije z uporabo navedenih določb za MSP je primerno, da Komisija še naprej uporablja pooblastila, ki so ji bila podeljena z Uredbo (ES) št. 994/98, za izvzetje pomoči za navedeno vrsto podjetij iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe pod določenimi pogoji.

(4)

Uredba (ES) št. 994/98 je bila 22. julija 2013 spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 733/2013 (4), ki Komisijo pooblašča, da razširi skupinske izjeme na nove vrste pomoči, v zvezi s katerimi je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti. V sektorju ribištva in ribogojstva to velja za pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče, ob upoštevanju izkušenj Komisije z uporabo člena 107(2)(b) Pogodbe za to vrsto pomoči.

(5)

Združljivost državnih pomoči v sektorju ribištva in ribogojstva Komisija oceni na podlagi ciljev politike konkurence in skupne ribiške politike. V interesu skladnosti z ukrepi podpore, ki jih financira Unija, bi morala biti največja intenzivnost javne pomoči, odobrene v skladu s to uredbo, enaka tisti, ki je določena za enako vrsto pomoči v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi navedene uredbe.

(6)

Bistveno je, da se nobena pomoč ne dodeli v okoliščinah, kjer zakonodaja Unije in zlasti pravila skupne ribiške politike niso upoštevana. Zato lahko država članica dodeli pomoč v sektorju ribištva in ribogojstva le, če so financirani ukrepi in njihovi učinki usklajeni z zakonodajo Unije. Države članice bi morale zagotoviti, da upravičenci do državne pomoči upoštevajo pravila skupne ribiške politike.

(7)

Komisija je s Sporočilom o posodobitvi področja državnih pomoči EU (6) začela širši pregled pravil o državni pomoči. Glavni cilji navedene posodobitve so: (i) dosežek trajnostne, pametne in vključujoče rasti na konkurenčnem notranjem trgu ter hkrati prispevanje k prizadevanjem držav članic za učinkovitejšo porabo javnih financ; (ii) osredotočanje predhodnega preverjanja ukrepov pomoči, ki ga izvaja Komisija, na primere pomoči z največjim vplivom na notranji trg, hkrati pa krepitev sodelovanja držav članic pri izvajanju pravil o državni pomoči; in (iii) racionaliziranje pravil ter zagotovitev hitrejšega, bolje obveščenega in verodostojnejšega sprejemanja odločitev na podlagi jasnih ekonomskih razlogov, skupnega pristopa in jasnih obveznosti. Ta uredba je del programa posodobitve področja državnih pomoči.

(8)

Ta uredba bi morala omogočati boljše določanje prednostnih nalog izvrševanja državnih pomoči in večjo poenostavitev ter zagotoviti večjo preglednost, učinkovito ocenjevanje in nadzor skladnosti s pravili o državni pomoči na nacionalni ravni in na ravni Unije, pri tem pa ohraniti institucionalne pristojnosti Komisije in držav članic. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(9)

Splošne pogoje za uporabo te uredbe bi bilo treba opredeliti na podlagi vrste skupnih načel, ki zagotavljajo, da je pomoč namenjena skupnemu interesu, ima jasen spodbujevalni učinek, je ustrezna in sorazmerna, povsem pregledno dodeljena, je predmet nadzornega mehanizma in rednega ocenjevanja ter ne škodi pogojem trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(10)

Pomoč, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, tako splošne pogoje kot pogoje za posamezne zadevne vrste pomoči, bi morala veljati za združljivo z notranjim trgom in bi jo bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(11)

Za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, ki je ta uredba ali druge uredbe, sprejete v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 994/98, ne vključujejo, se še naprej uporablja obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Ta uredba ne posega v pravila držav članic o priglasitvi pomoči, ki bi lahko bila zajeta s to uredbo. Tako pomoč bi bilo treba oceniti ob upoštevanju smernic za pregled državnih pomoči v sektorju ribištva in ribogojstva ali katerih koli drugih smernic, ki jih nadomeščajo (7).

(12)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za pomoč, ki daje prednost uporabi domačih proizvodov pred uvoženimi, ali pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom. Zlasti se ne bi smela uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugih državah članicah ali tretjih državah. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se običajno ne bi smelo šteti za pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom.

(13)

Komisija bi morala zagotoviti, da odobrena pomoč nima škodljivega vpliva na pogoje trgovanja, ki bi bili v nasprotju s skupnim interesom. Zato bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo sheme pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče.

(14)

Pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, saj bi bilo takšno pomoč treba oceniti v skladu s smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (8), s čimer se prepreči, da bi se jim izogibali, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče. Zaradi zagotovitve pravne varnosti je za ugotovitev, ali gre za podjetje v težavah, za namene te uredbe primerno določiti jasna merila, ki ne zahtevajo ocene vseh posebnosti stanja podjetja.

(15)

Izvrševanje pravil o državni pomoči je zelo odvisno od sodelovanja držav članic. Zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s skladnostjo individualnih pomoči, dodeljenih v okviru shem skupinskih izjem.

(16)

Ob upoštevanju potrebe po doseganju primernega ravnotežja med čim večjim zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, in cilji te uredbe, ta uredba ne sme izvzeti posameznih nepovratnih sredstev, ki presegajo določen največji znesek, ne glede na to, ali so bila izvedena v okviru sheme pomoči, izvzete v skladu s to uredbo.

(17)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč, za katero je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč).

(18)

Za nekatere posebne instrumente pomoči, kot so posojila, jamstva, davčni ukrepi in zlasti vračljivi predujmi, bi morala ta uredba opredeliti, pod kakšnimi pogoji se lahko obravnavajo kot pregledni. Pomoč v obliki jamstev bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih za ustrezno vrsto podjetja. V primeru MSP Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (9) določa ravni letnih premij, nad katerimi se državno jamstvo ne bi štelo za pomoč. V tej uredbi se kapitalske injekcije in ukrepi tveganega kapitala ne bi smeli šteti za pregledno pomoč.

(19)

Za zagotovitev nujnosti pomoči in njenega spodbudnega delovanja na razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov se ta uredba ne bi smela uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti, ki bi jih upravičenec izvajal v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo pomoči. Pomoč bi se morala iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo izvzeti samo, kadar se dejavnost ali delo na projektu, ki prejema pomoč, začne po tem, ko je upravičenec predložil pisni zahtevek za pomoč.

(20)

Za samodejne sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti bi moral še naprej veljati poseben pogoj glede spodbujevalnega učinka, ker je ta vrsta pomoči dodeljena v okviru drugačnih postopkov kot druge vrste pomoči. Take sheme bi se morale sprejeti že pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, ki prejema pomoč. Vendar se ta pogoj ne bi smel uporabljati v primeru naslednic davčnih shem, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih davčnih shemah v obliki davčnih ugodnosti. Za oceno spodbujevalnega učinka takih shem je ključni trenutek takrat, ko je bil davčni ukrep prvič določen v prvotni shemi, ki jo nato nadomesti naslednica sheme.

(21)

V izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba vključiti samo upravičene stroške. Ta uredba ne bi smela izvzeti pomoči, ki presega ustrezno intenzivnost pomoči, ker so vključeni neupravičeni stroški. Opredelitev upravičenih stroškov bi morala biti podprta z razumljivimi, podrobnimi in posodobljenimi dokumentarnimi dokazili. Upoštevati bi bilo treba vse zneske pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Pomoč, plačljivo v več obrokih, bi bilo treba diskontirati na vrednost, ki jo je imela na dan dodelitve pomoči. Upravičene stroške bi bilo prav tako treba diskontirati na vrednost, ki so jo imeli na dan dodelitve pomoči. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči v primeru pomoči, ki ni v obliki nepovratnih sredstev, bi morala biti diskontna stopnja oziroma referenčna mera, veljavna ob dodelitvi, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (10). Kadar je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, bi morali biti obroki pomoči diskontirani na podlagi diskontnih stopenj, veljavnih na različne dni začetka veljavnosti davčnih ugodnosti. Spodbujati bi bilo treba uporabo pomoči v obliki vračljivih predujmov, saj so taki instrumenti za porazdelitev tveganja ugodni za krepitev spodbujevalnega učinka pomoči. Zato je primerno določiti, da se lahko veljavne intenzivnosti pomoči iz te uredbe povečajo, kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predujmov.

(22)

V primeru davčnih ugodnosti za davke, ki jih je treba plačati v prihodnosti, veljavna diskontna stopnja in točni znesek obrokov pomoči morda nista znana vnaprej. Države članice bi morale v takih primerih ob upoštevanju veljavne intenzivnosti pomoči vnaprej določiti najvišjo diskontirano vrednost pomoči. Ko je znesek obroka pomoči na določen dan znan, se nato lahko diskontiranje opravi na podlagi diskontne stopnje, ki se takrat uporablja. Diskontirano vrednost vsakega obroka pomoči bi bilo treba odšteti od skupne zgornje meje.

(23)

Da bi ugotovili, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek javne podpore za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi podrobno opredeliti okoliščine, v katerih se lahko različne vrste pomoči kumulirajo. Pomoči, izvzete s to uredbo, in vse druge združljive pomoči, izvzete z drugimi uredbami ali ki jih odobri Komisija, se lahko kumulirajo, dokler se navedeni podporni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Kadar se različni viri pomoči nanašajo na iste deloma ali v celoti prekrivajoče se opredeljive upravičene stroške, bi morala biti kumulacija dovoljena do največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno pomoč v skladu s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba določiti tudi posebna pravila za kumulacijo ukrepov pomoči s pomočjo de minimis. Pomoč de minimis se pogosto ne dodeli za specifične opredeljive upravičene stroške in se jim pogosto tudi ne pripisuje. V takšnem primeru bi morala obstajati možnost proste kumulacije pomoči de minimis z državno pomočjo, ki je izvzeta v skladu s to uredbo. Če pa je pomoč de minimis dodeljena za iste opredeljive upravičene stroške kot državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, bi se morala kumulacija dovoliti samo do največje intenzivnosti pomoči, kot je navedeno v poglavju III te uredbe.

(24)

Ker je državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe načeloma prepovedana, je pomembno, da lahko vse strani preverijo, ali je pomoč dodeljena v skladu z veljavnimi predpisi. Preglednost državne pomoči je zato ključnega pomena za pravilno uporabo pravil Pogodbe ter prispeva k večji skladnosti, večji odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in nenazadnje k učinkovitejši javni porabi. Da se zagotovi preglednost, bi morale države članice vzpostaviti celovita spletišča za državno pomoč na regionalni ali nacionalni ravni s povzetki informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem v skladu s to uredbo. Navedena obveznost bi morala biti pogoj za združljivost individualne pomoči z notranjim trgom. V skladu s standardno prakso glede objavljanja informacij iz Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) bi bilo treba uporabiti standardno obliko, ki omogoča iskanje po informacijah ter njihov prenos in enostavno objavo na internetu. Povezave na spletišča državnih pomoči vseh držav članic bi morale biti objavljene na spletišču Komisije. V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 733/2013, bi bilo treba na spletišču Komisije objaviti povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe.

(25)

Da bi zagotovili učinkovito spremljanje ukrepov pomoči v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 733/2013, je primerno, da se določijo zahteve v zvezi s poročanjem držav članic o ukrepih pomoči, ki so bili izvzeti na podlagi te uredbe, ter o uporabi te uredbe. Glede na zastaralni rok iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (12) je prav tako primerno določiti pravila glede evidenc, ki bi jih morale imeti države članice o pomoči, izvzeti po tej uredbi. Prav tako pa bi se morala vsaka individualna pomoč izrecno sklicevati na to uredbo.

(26)

Za večjo učinkovitost pogojev združljivosti iz te uredbe bi morala imeti Komisija možnost, da odvzame ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči v primeru neizpolnjevanja teh zahtev. Komisija bi morala imeti možnost, da omeji odvzem ugodnosti skupinske izjeme na nekatere vrste pomoči, nekatere upravičence ali ukrepe pomoči, ki so jih sprejeli nekateri organi, kadar neskladnost s to uredbo vpliva le na omejeno število ukrepov ali nekatere organe. Takšen ciljni odvzem bi moral zagotoviti sorazmerno popravo, neposredno povezano z ugotovljeno neskladnostjo s to uredbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev o združljivosti iz poglavij I in III dodeljena pomoč ne bo zajeta s to uredbo in bo posledično predstavljala nezakonito pomoč, ki jo bo Komisija preučila v okviru ustreznega postopka iz Uredbe (ES) št. 659/1999. V primeru neizpolnjevanja zahtev iz poglavja II odvzem ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči ne vpliva na dejstvo, da so za pretekle ukrepe, ki so v skladu s to uredbo, veljale skupinske izjeme.

(27)

Da bi se odpravile razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, olajšalo usklajevanje med različnimi pobudami Unije in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter izboljšala jasnost upravnih postopkov in pravna varnost, bi morala opredelitev MSP v tej uredbi temeljiti na opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (13).

(28)

Ta uredba bi morala zajeti vrste pomoči, ki so dodeljene v sektorju ribištva in ribogojstva in jih je Komisija sistematično odobrila za več let. Ta pomoč ne bi smela zahtevati ocene Komisije o združljivosti z notranjim trgom za vsak posamezen primer, če ustreza pogojem iz Uredbe (EU) št. 508/2014.

(29)

V skladu s členom 107(2)(b) Pogodbe je pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, združljiva z notranjim trgom. Za zagotovitev pravne varnosti je treba določiti vrsto dogodkov, ki se lahko štejejo za naravne nesreče, izvzete po tej uredbi. Za namene te uredbe je treba potrese, zemeljske plazove, poplave, zlasti poplave zaradi vode, ki prestopa rečne in jezerske bregove, snežne plazove, tornade, orkane, vulkanske izbruhe in požare naravnega izvora obravnavati kot dogodke, ki pomenijo naravno nesrečo. Škoda, ki jo povzročijo slabe vremenske razmere, kot so nevihte, slana, toča, zmrzal, deževje ali suša, ki se bolj redno pojavljajo, se ne bi smela šteti za naravno nesrečo v smislu člena 107(2)(b) Pogodbe. Da se zagotovi, da se izjema dejansko nanaša na pomoč, dodeljeno za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, bi bilo treba v tej uredbi po ustaljeni praksi določiti pogoje, pod katerimi se takšne sheme pomoči lahko upravičene do skupinske izjeme. Ti pogoji bi se morali nanašati zlasti na formalno priznanje značaja dogodka kot naravne nesreče s strani pristojnih organov držav članic ter na neposredno vzročno zvezo med naravno nesrečo in škodo, ki jo je utrpelo upravičeno podjetje, ki je lahko tudi podjetje v težavah, morali pa bi tudi preprečevati prekomerna nadomestila. Nadomestilo ne bi smelo presegati tistega, kar je potrebno za to, da se upravičenec povrne v podoben položaj kot pred nesrečo.

(30)

V skladu s členom 15(1)(f) in členom 15(3) Direktive Sveta 2003/96/ES (14) lahko države članice uvedejo oprostitve ali znižanja davkov, ki veljajo za ribolov v celinskih vodah in ribogojniške dejavnosti. Zato je primerno, da so ti ukrepi še naprej izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so pogoji iz navedene direktive izpolnjeni. Oprostitve davkov, ki veljajo za ribištvo v vodah EU, ki jih morajo države članice uvesti v skladu s členom 14(1)(c) navedene direktive ni mogoče pripisati državi in zato ne bi smele pomeniti državne pomoči.

(31)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije na tem področju, bi bilo treba politiko državnih pomoči redno revidirati. Zato bi bilo treba omejiti obdobje uporabe te uredbe in določiti prehodne določbe. Ob upoštevanju dejstva, da so bili pogoji za dodeljevanje pomoči na podlagi te uredbe usklajeni s pogoji, ki so bili določeni za uporabo Uredbe (EU) št. 508/2014 (15), je primerno, da se zagotovi doslednost med obdobjem uporabe te uredbe in obdobjem uporabe Uredbe (EU) št. 508/2014. Če ta uredba preneha veljati in se ne podaljša, morajo biti sheme pomoči, ki so že izvzete v skladu s to uredbo, izvzete še nadaljnjih šest mesecev –

(a)

pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;

(b)

pomoč za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(c)

pomoč, pogojeno s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega blaga;

(d)

pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, z izjemo pomoči za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče;

(e)

sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo sheme pomoči za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče;

(f)

ad hoc pomoč za podjetje iz točke (e);

(g)

pomoč, dodeljeno za operacije, ki ne bi bile upravičene do podpore v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 508/2014;

(h)

pomoč, dodeljeno podjetjem, ki niso upravičena do podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo iz razlogov, določenih v členu 10(1) do (3) Uredbe (EU) št. 508/2014.

(a)

pomoč, pri kateri je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot. Vendar se dovoli zahteva, da je v trenutku plačila pomoči poslovna enota ali podružnica v državi članici, ki dodeli pomoč;

(b)

pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;

(c)

pomoč, ki upravičencem omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

(1)

„pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe;

(2)

„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge I;

(3)

„ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva“ pomeni proizvode, opredeljene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (16);

(4)

„naravne nesreče“ pomeni potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora;

(5)

„podjetje v težavah“ pomeni podjetje, za katerega velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:

(6)

„ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(7)

„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

(8)

„individualna pomoč“ pomeni:

(9)

„bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni znesek pomoči, predane upravičencu v obliki nepovratnih sredstev pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(10)

„vračljiva predplačila“ pomeni posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;

(11)

„začetek del“ pomeni začetek gradbenih del, povezanih z naložbo, ali prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del. Pri prevzemih „začetek del“ pomeni trenutek, ko se pridobijo sredstva, ki so neposredno povezana s prevzeto poslovno enoto;

(12)

„naslednica davčne sheme“ pomeni shemo v obliki davčne ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčne ugodnosti in ki jo nadomešča;

(13)

„intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(14)

„datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli upravičencu v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.

(a)

pomoč v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer;

(b)

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;

(c)

pomoč v obliki jamstev:

(d)

pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;

(e)

pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa sprejeta metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov po priglasitvi Komisiji.

(a)

pomoč v obliki kapitalskih injekcij;

(b)

pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja.

(a)

ime in velikost podjetja;

(b)

opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

(c)

lokacija projekta ali dejavnosti;

(d)

seznam upravičenih stroškov;

(e)

vrsta pomoči (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačilo ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.

(a)

ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, in

(b)

ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začela izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.

(a)

pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, če so izpolnjeni pogoji iz člena 44;

(b)

pomoč v obliki oprostitev ali znižanj davkov, ki so jih države članice sprejele v skladu s členom 15(1)(f) in členom 15(3) Direktive 2003/96/ES, če so pogoji iz člena 45 te uredbe izpolnjeni.

(a)

z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

(b)

z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

(a)

povzetek informacij iz člena 11 v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ali povezavo, ki omogoča dostop do njega;

(b)

celotno besedilo vsakega ukrepa pomoči, kot je navedeno v členu 11, ali povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

(c)

informacije, določene v Prilogi III za vsako dodelitev individualne pomoči, ki presega 30 000 EUR.

(a)

0,03–0,2;

(b)

0,2–0,4;

(c)

0,4–0,6;

(d)

0,6–0,8;

(e)

0,8–1.

(a)

povezave na spletišča državne pomoči iz odstavka 1 tega člena;

(b)

povzetek informacij iz člena 11.

(a)

prek elektronskega sistema obveščanja Komisije, povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe, v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ter povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila ukrepa pomoči, vključno z njegovimi spremembami, in sicer v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepa;

(b)

letno poročilo v elektronski obliki v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 (20) o uporabi te uredbe, ki vsebuje informacije, navedene v Uredbi (ES) št. 794/2004, in sicer za celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 26 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 27 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 28 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 29 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 30 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 31 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 32 Uredbe (EU) št. 508/2014 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 32(4) navedene uredbe, ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 35 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 36 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 37 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 38 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 39 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 40 Uredbe (EU) št. 508/2014 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 40(4) navedene uredbe, ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 41 Uredbe (EU) št. 508/2014 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 41(10) navedene uredbe, ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 42 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 43 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 25(1) in (2) ter člena 44 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 48 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 49 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 50 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 51 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 52 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 53 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 54 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 55 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 56 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 46 in 57 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 68 Uredbe (EU) št. 508/2014 in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 69 Uredbe (EU) št. 508/2014 in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 77 Uredbe (EU) št. 508/2014 in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu bruto nepovratnih sredstev ne presega največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 Uredbe (EU) št. 508/2014 in v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 95(5) navedene uredbe.

(a)

pristojni organ države članice je uradno potrdil značaj razmer kot naravno nesrečo ter

(b)

obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki jo je utrpelo podjetje.

(a)

materialno škodo na premoženju, na primer stavbah, opremi, strojih, zalogah in proizvodnih sredstvih;

(b)

izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega prenehanja dejavnosti za obdobje največ šestih mesecev po pojavu nesreče.

(a)

količine ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, proizvedenih v letu naravne nesreče, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu, od

(b)

povprečne letne količine ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, proizvedenih v triletnem obdobju pred naravno nesrečo, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred naravno nesrečo, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.