(1)

Uredba (EU) št. 1306/2013 je določila osnovne določbe v zvezi z, med drugim, akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov, obveznostmi plačilnih agencij glede javnih intervencij, finančnim upravljanjem, postopki potrditve obračuna, varščinami in uporabo eura. Za zagotovitev nemotenega delovanja novega pravnega okvira je treba sprejeti nekatera pravila za dopolnitev določb iz Uredbe (EU) št. 1306/2013 na zadevnih področjih. Nova pravila bi morala nadomestiti obstoječe Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (2), (ES) št. 884/2006 (3), (ES) št. 885/2006 (4), (ES) št. 1913/2006 (5), (EU) št. 1106/2010 (6) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 282/2012 (7), ki so temeljile na uredbah Sveta, ki jih je že nadomestila Uredba (EU) št. 1306/2013. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Uredbe (ES) št. 883/2006, (ES) št. 884/2006, (ES) št. 885/2006, (ES) št. 1913/2006, (EU) št. 1106/2010 in Izvedbeno uredbo (EU) št. 282/2012 razveljaviti.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1306/2013 lahko države članice akreditirajo plačilne agencije le, če te izpolnjujejo nekatera minimalna merila, določena na ravni Unije. Ta merila zajemajo štiri osnovna področja: notranje okolje, kontrolne dejavnosti, obveščanje in sporočanje ter spremljanje. Države članice lahko določijo dodatna akreditacijska merila, da se upoštevajo kakršne koli posebnosti plačilne agencije. Nadalje bi bilo treba določiti podrobna pravila glede meril za akreditacijo usklajevalnih organov iz člena 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(3)

Javni intervencijski ukrepi se lahko financirajo samo, če zadevne odhodke ustvarijo plačilne agencije, ki jih države članice imenujejo za odgovorne za nekatere obveznosti v zvezi z javno intervencijo. Vendar se lahko pooblastila za izvajanje nalog, zlasti v zvezi z upravljanjem in pregledovanjem intervencijskih ukrepov, razen izplačila pomoči, prenesejo v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Te naloge lahko prav tako izvaja več plačilnih agencij. Zato je treba poleg tega omogočiti, da se lahko upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupa javnim ali zasebnim tretjim subjektom, za katere je odgovorna plačilna agencija. Zato je treba natančno opredeliti obseg odgovornosti plačilnih agencij na tem področju, natančno opredeliti njihove obveznosti in določiti, pod katerimi pogoji in po katerih pravilih se upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja lahko zaupa javnim ali zasebnim tretjim subjektom. V tem primeru je treba zagotoviti, da zadevni organi delujejo v okviru pogodbe na podlagi splošnih obveznosti in načel, ki bi morala biti določena.

(4)

Kmetijska zakonodaja Unije vključuje za Evropski kmetijski jamstveni sklad obdobja za plačilo pomoči upravičencem, ki jih morajo države članice spoštovati. Plačila izven teh obdobij se štejejo za neupravičena do plačila Unije, zato jih Komisija ne povrne, kot je določeno v členu 40 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Analiza poznih plačil pomoči s strani držav članic je pokazala, da do zamud prihaja zaradi dodatnih pregledov, ki jih opravljajo države članice v zvezi s spornimi zahtevki, pritožbami in drugimi nacionalnimi pravnimi spori. V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno določiti fiksni prag, povezan z odhodki, znotraj katerega niso mogoča nobena znižanja mesečnih plačil za te primere. Poleg tega so potrebne določbe, da lahko Komisija ob prekoračitvi tega praga sorazmerno zmanjšuje plačila Unije glede na dolžino ugotovljene zamude, da bi zagotovila, da je finančni učinek sorazmeren z dolžino zabeležene zamude pri plačilu. Plačila pomoči pred najzgodnejšim rokom za plačilo, kot je določeno v kmetijski zakonodaji Unije, ni mogoče upravičiti z istimi razlogi kot plačila po najpoznejšem možnem roku za plačilo. Zato za ta zgodnja plačila ne sme biti predvideno nobeno sorazmerno zmanjšanje. Vendar je treba zagotoviti izjemo za primere, ko kmetijska zakonodaja Unije določa izplačilo predplačila do določenega najvišjega zneska.

(5)

Komisija izvršuje mesečna ali druga redna plačila državam članicam na podlagi prejetih izjav o odhodkih. Vendar mora upoštevati prejemke, ki so jih prejele plačilne agencije v imenu proračuna Unije. Zato je treba določiti pogoje, pod katerimi je treba opraviti izravnave med določenimi odhodki in prejemki iz EKJS in EKSRP.

(6)

Če proračun Unije ni bil sprejet do začetka proračunskega leta, se v skladu s tretjim pododstavkom člena 16(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8) plačila lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje v predhodnem proračunskem letu. Za pravično razdelitev razpoložljivih odobritev med države članice bi bilo treba določiti, da se v tem primeru mesečna plačila v okviru EKJS in vmesna plačila v okviru EKSRP dodelijo kot delež glede na izjave o odhodkih, ki jih predloži posamezna država članica, in da se znesek, ki ni bil porabljen v danem mesecu, prerazporedi na podlagi sklepov Komisije na naslednja mesečna ali vmesna plačila.

(7)

Menjalne tečaje, ki se uporabljajo, bi bilo treba določiti glede na obstoj ali neobstoj operativnega dogodka, opredeljenega v sektorski kmetijski zakonodaji. Da države, ki še niso prevzele eura, ne bi uporabljale različnih menjalnih tečajev pri knjiženju prejemkov ali pomoči, izplačanih upravičencem, v valuti, ki ni euro, ter pri pripravi izjave o odhodkih plačilnih agencij, bi morale zadevne države članice v svojih izjavah o odhodkih v okviru EKJS uporabljati enak menjalni tečaj, kot se uporablja za zbiranje teh prejemkov ali za ta izplačila upravičencem. Zaradi poenostavitve upravnih formalnosti v zvezi z izterjavami, ki se nanašajo na več dejavnosti, bi bilo treba pri vnosu teh izterjav v obračune uporabiti enotni menjalni tečaj.

(8)

Da bi Komisiji omogočili, da preveri, ali države članice izpolnjujejo svoje obveznosti za zaščito finančnih interesov Unije in da se zagotovi učinkovita uporaba postopka potrditve skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, je treba sprejeti določbe v zvezi z merili in metodologijo za uporabo popravkov. Opredeliti bi bilo treba različne vrste popravkov iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter določiti načela, o tem kako se bodo upoštevale okoliščine posameznega primera, da se določi znesek popravka. Poleg tega bi bilo treba določiti pravila, kako se bodo izterjave, ki jih države članice izterjajo od upravičencev, knjižile v dobro skladov.

(9)

Uredba (EU) št. 1306/2013 določa pregled trgovinskih dokumentov tistih subjektov, ki prejemajo ali izvajajo plačila, neposredno ali posredno povezana s sistemom financiranja EKJS, da bi preverili, ali so se transakcije, ki so del sistema financiranja EKJS, dejansko in pravilno izvajale. Iz uporabe te uredbe je primerno izključiti ukrepe, ki po svoji naravi niso primerni za naknadno kontrolo, in sicer tako, da se pregledajo trgovinski dokumenti, ter ukrepe, ki zadevajo plačila na površino ali plačila, ki niso povezana s trgovinskimi dokumenti, ki so lahko predmet pregledov.

(10)

Številne določbe v kmetijskih predpisih Unije zahtevajo položitev varščine, s čimer se zagotovi plačilo zapadlega zneska, če obveznost ni izpolnjena. Vendar se glede na izkušnje ta zahteva v praksi razlaga zelo različno. Da se preprečijo neenaki konkurenčni pogoji, bi bilo treba določiti pogoje, ki veljajo za to zahtevo.

(11)

Stroški za položitev varščine, ki jih imata stranka, ki daje varščino, in pristojni organ, so lahko nesorazmerni glede na znesek, katerega plačilo varščina jamči, če je ta znesek pod določeno mejo. Pristojni organi bi morali zato imeti pravico, da odstopijo od zahteve za varščino, če je znesek plačila pod določeno mejo. Poleg tega bi moral biti pristojni organ pooblaščen, da odstopi od zahteve za varščino, če je zaradi narave osebe, ki bi morala izpolniti obveznosti, takšna zahteva nepotrebna.

(12)

Pristojni organ bi moral imeti pravico zavrniti ponujeno varščino, če meni, da je nezadostna.

(13)

Uredba (EU) št. 1306/2013 je okrepila pravila, ki zahtevajo položitev varščine, da se zagotovi plačilo dolgovanega zneska, če obveznost ni izpolnjena. Ta enotni horizontalni pravni okvir bi bilo treba dopolniti z enotnimi pravili o višji sili, o zasegu ali sprostitvi varščine. Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 (9) in Uredba Komisije (ES) št. 612/2009 (10) vsebujeta pravila o sprostitvi in zasegu varščin na področju uvoznih in izvoznih dovoljenj ter sistema izvoznih nadomestil. Nova pravila iz te uredbe bi morala veljati tudi v teh sektorjih. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba ustrezne določbe uredb (ES) št. 376/2008 in (ES) št. 612/2009 črtati.

(14)

Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 razlikuje med primarnimi, sekundarnimi in podrejenimi zahtevami, čeprav se omejeno število uredb Komisije nanaša zgolj na primarne zahteve. Ob neizpolnitvi zahteve se je varščina, ki krije to zahtevo, v celoti ali delno zasegla na podlagi zapletenih metod izračuna, zaradi katerih je prišlo do zmede. Ob upoštevanju načela sorazmernosti bi moral poenostavljen postopek zasega veljati v praktičnih primerih, ko obveznost ni bila izpolnjena ali ni bila izpolnjena pravočasno oziroma dokazilo o izpolnitvi obveznosti ni bilo predloženo v določenem časovnem roku.

(15)

Številne določbe v kmetijski zakonodaji Unije določajo, da se položena varščina zaseže, če je kršena katera od obveznosti, zavarovanih z varščino, ne da bi pri tem razlikovale med vrstami kršitev. V interesu pravičnosti bi bilo treba razlikovati med posledicami kršitve različnih obveznosti. Treba bi bilo zlasti določiti, da se v posameznih primerih zaseže samo del varščine.

(16)

Posledic neizpolnitve obveznosti se ne bi smelo razlikovati na podlagi tega, ali je bilo predplačilo prejeto ali ne. Varščine, dane za predplačila, bi morala urejati ločena pravila.

(17)

Določiti bi bilo treba operativne dogodke za menjalne tečaje, ki se uporabljajo v različnih situacijah v okviru področne kmetijske zakonodaje, brez poseganja v posebne opredelitve ali izvzetja iz predpisov za zadevne sektorje na podlagi meril iz člena 106(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(18)

Za vse cene ali zneske, ki jih je treba določiti v okviru trgovanja s tretjimi državami, je datum sprejetja carinske deklaracije najprimernejši operativni dogodek za dosego zadevnega gospodarskega cilja. Isto velja za izvozna nadomestila in določitev vstopne cene sadja in zelenjave, ki je uvoženo v Unijo, na podlagi katere so proizvodi razvrščeni v skupni carinski tarifi. Torej je ta operativni dogodek treba upoštevati.

(19)

Za odobrena proizvodna nadomestila je operativni dogodek za menjalni tečaj navadno povezan z izpolnitvijo nekaterih posebnih formalnosti. Za uskladitev veljavnih predpisov je treba predvideti, da je operativni dogodek datum, ko se za proizvode izjavi, da so dosegli zahtevani namembni kraj, če se tak namembni kraj zahteva, v vseh drugih primerih pa datum, ko plačilna agencija sprejme zahtevek za plačilo nadomestila.

(20)

Za pomoči, ki se dodelijo glede na količino trženega proizvoda ali proizvoda, ki se uporablja na poseben način, je obveznost, ki jo je treba izpolniti za namene dodelitve pomoči, dogodek, ki zagotavlja primerno rabo zadevnih proizvodov. Prevzem proizvodov, ki ga opravi zadevni subjekt, je predpogoj, ki pristojnim organom omogoča izvajanje zahtevanih pregledov računovodskih evidenc tega subjekta in zagotavlja enako obravnavanje primerov. Zato je treba določiti operativni dogodek za menjalni tečaj v povezavi s prevzemom proizvodov.

(21)

Pri drugih pomočeh, odobrenih v kmetijstvu, se situacije lahko zelo razlikujejo. Vendar se te pomoči vedno odobrijo na podlagi vloge in v rokih, določenih z zakonodajo. Zato je treba operativni dogodek za menjalni tečaj določiti na datum izteka roka za predložitev vloge.

(22)

Za podpore, pomoči in premije v vinskem sektorju mora biti operativni dogodek za menjalni tečaj, odvisno od posamezne situacije položaja, povezan z datumom začetka vinskega leta, zaključkom nekaterih dejavnosti ali specifičnim datumom. Zato je treba za vsako situacijo natančno določiti operativni dogodek, ki se potem upošteva.

(23)

Situacije, ki jih je treba upoštevati pri določanju operativnega dogodka, se med sektorji močno razlikujejo. Operativni dogodek bi bilo zato treba določiti glede na posebno naravo vsake situacije in ukrepa v navedenih sektorjih kmetijstva, zlasti za pomoč v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, sistem razdeljevanja sadja v šolah, sektor sladkorja, promocijske ukrepe ter nekatere ukrepe v sektorju sadja in zelenjave.

(24)

V zvezi z zneski strukturne ali okoljske narave, kot so navedeni v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ter zneski, odobrenimi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (12), plačilo katerih je zagotovljeno s programi za razvoj podeželja, odobrenimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, so zneski določeni za posamezno tržno ali koledarsko leto. Gospodarski cilj se torej doseže, če se operativni dogodek za menjalni tečaj določi za zadevno leto. Na podlagi teh elementov je treba operativni dogodek določiti na 1. januar leta, v katerem se sprejme odločitev o dodelitvi pomoči.

(25)

V zvezi s predplačili in varščinami so zneski za plačilo ali zajamčeni zneski določeni v eurih v skladu s področno kmetijsko zakonodajo. Menjalni tečaj, ki se uporablja za te zneske, mora biti zato blizu datuma plačila predplačila ali datuma položitve varščin. Če se uporabijo varščine, mora njihov znesek omogočati kritje vseh tveganj, za katera so bile položene. Operativni dogodek za menjalni tečaj bi moral biti v teh okoliščinah določen glede na dan določitve zneska predplačila ali položitve varščine ali na datum njunega plačila.

(26)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 (13) samodejno prenehanje prevzetih proračunskih obveznosti za program razvoja podeželja za obdobje 2007–2013, ki jih Komisija ni porabila do konca drugega leta po letu proračunske obveznosti. Uredba (EU) št. 1306/2013 je spremenila pravilo z določitvijo samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti ob koncu tretjega leta po letu proračunske obveznosti. Zaradi skladnosti bi moralo za programe razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 še naprej veljati pravilo N+2, zato bi bilo treba določiti prehodno pravilo. Na enak način bi bilo treba za vmesna plačila za programe za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 še naprej spoštovati celoten prispevek EKSRP za vsako prednostno nalogo za celotno obdobje, ki ga zajema zadevni program. Poleg tega bi za zagotovitev neprekinjenega upravljanja teh programov ta prehodna pravila morala veljati od 1. januarja 2014 –

(a)

se upravičenost zahtevkov in postopek dodeljevanja pomoči v okviru razvoja podeželja, kakor tudi njihovo izpolnjevanje predpisov Unije pregleda, preden se plačilo odobri;

(b)

se izvršena plačila točno in izčrpno knjižijo;

(c)

se izvajajo pregledi, določeni z zakonodajo Unije;

(d)

se zahtevani dokumenti predložijo v rokih in v obliki, kakor je to določeno s predpisi Unije;

(e)

so dokumenti dostopni in se hranijo na način, ki zagotavlja njihovo popolnost, veljavnost in čitljivost v daljšem časovnem obdobju, vključno z dokumenti v elektronski obliki v smislu predpisov Unije.

(a)

notranjega okolja;

(b)

kontrolnih dejavnosti;

(c)

obveščanja in sporočanja ter

(d)

spremljanja.

(a)

izjave, ki jih prejme Komisija, temeljijo na informacijah, pridobljenih iz ustrezno potrjenih virov;

(b)

so izjave Komisiji ustrezno potrjene, preden se pošljejo;

(c)

obstaja ustrezna revizijska sled za podporo informacijam, posredovanim Komisiji;

(d)

je evidenca vseh prejetih in sporočenih informacij varno shranjena, v papirni ali računalniški obliki.

(a)

upravljanje nekaterih ukrepov javnega skladiščenja zaupajo fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo skladiščenje intervencijskih kmetijskih proizvodov (skladiščniki);

(b)

pooblastijo fizične ali pravne osebe za opravljanje nekaterih posebnih nalog, določenih v področni kmetijski zakonodaji.

(a)

voditi evidenco zalog in obračune za vsak proizvod, za katerega se izvaja intervencijski ukrep, ki vključuje javno skladiščenje, na podlagi postopkov, ki jih opravijo od 1. oktobra določenega leta do 30. septembra naslednjega leta (v nadaljnjem besedilu: obračunsko leto);

(b)

voditi ažuren seznam skladiščnikov, s katerimi so sklenile pogodbo o javnem skladiščenju. Ta seznam vsebuje podatke, ki omogočajo natančno identifikacijo vseh mest skladiščenja, njihove zmogljivosti, številke skladiščnih hal, hladilnikov in silosov, njihove načrte in sheme;

(c)

dati Komisiji na razpolago standardne pogodbe, ki se uporabljajo za javno skladiščenje, pravila za prevzem proizvodov, njihovo skladiščenje in odvzem proizvodov iz skladišč skladiščnikov ter pravila, ki se uporabljajo glede odgovornosti skladiščnikov;

(d)

centralizirano voditi računalniško evidenco vseh zalog, ki zajema vse kraje skladiščenja, vse proizvode, vse količine in kakovosti različnih proizvodov, pri čemer je za vsak proizvod navedena teža (po potrebi bruto in neto teža) ali prostornina;

(e)

izvajati vse postopke v zvezi s skladiščenjem, hranjenjem, prevozom ali prenosom intervencijskih proizvodov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, brez poseganja v odgovornost kupcev, drugih plačilnih agencij, vključenih v postopek, ter drugih oseb, pooblaščenih v ta namen;

(f)

vse leto v nerednih intervalih in brez predhodnega opozorila izvajati preglede na krajih skladiščenja intervencijskih proizvodov. Predhodno obvestilo, ki je strogo omejeno na najkrajše potrebno obdobje, se lahko vseeno izda, kadar se s tem ne škoduje cilju pregleda. To predhodno obvestilo ne sme biti izdano več kot 24 ur vnaprej, razen v upravičenih primerih;

(g)

opraviti letni popis pod pogoji iz člena 4.

(a)

da se proizvodi, za katere veljajo intervencijski ukrepi Unije, ustrezno hranijo; to zagotovijo s pregledi kakovosti skladiščenih proizvodov najmanj enkrat letno;

(b)

celovitost intervencijskih zalog.

(a)

primerih, v katerih lahko podaljšanje obdobja skladiščenja poslabša kakovost proizvoda;

(b)

količinskih izgubah ali poslabšanju kakovosti proizvoda zaradi naravnih nesreč.

(a)

za situacije iz točke (a) prvega pododstavka v skladu s postopkom preverjanja iz člena 229(2) Uredbe (ES) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(b)

za situacije iz točke (b) prvega pododstavka v skladu s postopkom preverjanja iz člena 116(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(a)

odhodki, nastali v prvem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 10 %;

(b)

odhodki, nastali v drugem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 25 %;

(c)

odhodki, nastali v tretjem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 45 %;

(d)

odhodki, nastali v četrtem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 70 %;

(e)

odhodki, nastali po četrtem mesecu za mesecem, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 100 %.

(a)

če prag iz prvega pododstavka odstavka 2 ni bil v celoti izkoriščen za plačila, izvršena za koledarsko leto N najpozneje do 15. oktobra leta N + 1, in če preostanek praga presega 2 %, se navedeni preostanek zmanjša na 2 %;

(b)

med proračunskim letom N+1 bodo neposredna plačila, razen plačil iz Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17), za koledarska leta N-1 ali prej, izvršena po roku, upravičena do financiranja iz EKJS, če celotni znesek neposrednih plačil, izvršenih v proračunskem letu N+1, po potrebi popravljen na zneske pred prilagoditvijo iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ne presega meje iz Priloge III Uredbe (EU) št. 1307/2013 za koledarsko leto N v skladu s členom 7 navedene uredbe;

(c)

odhodki, ki presegajo omejitve iz točke (a) ali (b), se zmanjšajo za 100 %.

(a)

za odhodke, nastale do 31. julija;

(b)

za odhodke, nastale do 15. oktobra.

(a)

Vmesna plačila iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se dodelijo sorazmerno glede na sredstva, ki so na voljo, in sicer v deležu glede na izjave o odhodkih, prejete za posamezen program za razvoj podeželja. Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, pri naslednjih vmesnih plačilih.

(b)

Kar zadeva proračunske obveznosti iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1306/2013, prvi letni obroki po sprejetju programov za razvoj podeželja sledijo vrstnemu redu sprejetja teh programov. Proračunske obveznosti v zvezi z nadaljnjimi letnimi obroki se izvajajo v vrstnem redu glede na programe, ki so že izčrpali zadevne obveznosti. Komisija lahko delno izvede letne obveznosti za programe za razvoj podeželja, če so razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti omejene. Preostali znesek za te programe se prvič dodeli, ko so dodatne odobritve za prevzem obveznosti spet na voljo.

(a)

če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. oktobra, 1 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno;

(b)

če rezultati kontrol niso bili poslani do 1. decembra, 1,5 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno.

(a)

če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. oktobra, 1 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno;

(b)

če rezultati kontrol niso bili poslani do 15. januarja, 1,5 % odhodkov, za katere zadevne informacije niso bile poslane pravočasno.

(a)

oceni metode za identifikacijo ali ekstrapolacijo, ki jih jasno opišejo države članice;

(b)

preveri reprezentativnost vzorca iz odstavka 3;

(c)

preveri vsebino in rezultate predložene identifikacije ali ekstrapolacije;

(d)

pridobi zadostne in primerne revizijske dokaze glede osnovnih podatkov.

(a)

je Komisija zadovoljna z delom, ki so ga opravili certifikacijski organi, tako glede revizijske strategije kot z vsebino, obsegom in kakovostjo dejansko opravljenega revizijskega dela;

(b)

je področje dela certifikacijskih organov skladno s področjem izvajanja potrditve skladnosti zadevne preiskave, zlasti v zvezi z ukrepi ali shemami;

(c)

se je v ocenah upošteval znesek kazni, ki bi jo bilo treba uporabiti.

(a)

ključne kontrole so upravni pregledi in pregledi na kraju samem, ki so potrebni za ugotovitev upravičenosti pomoči in zadevne uporabe zmanjšanj in kazni;

(b)

pomožne kontrole so vsi drugi upravni postopki, ki so potrebni za pravilno obdelavo zahtevkov.

(a)

ena ali več ključnih kontrol se ne uporablja ali se uporablja tako slabo ali neredno, da se šteje za neučinkovito pri ugotavljanju upravičenosti zahtevka ali pri preprečevanju nepravilnosti; ali

(b)

ugotovijo se tri ali več pomanjkljivosti pri istem kontrolnem sistemu; ali

(c)

država članica ne uporablja kontrolnega sistema oziroma ga uporablja zelo pomanjkljivo, poleg tega obstajajo dokazi o številnih nepravilnostih in malomarnostih pri odpravljanju nepravilnih in goljufivih praks; ali

(d)

za to državo članico se je popravek že uporabil za podobne pomanjkljivosti v istem sektorju, vendar ob upoštevanju popravljalnih ali izravnalnih ukrepov, ki so jih že sprejele države članice.

(a)

knjižijo v dobro EKJS petdeset odstotkov izterjanih zneskov, po odbitku stroškov izterjave, kot je določeno v drugem odstavku člena 55 navedene uredbe;

(b)

knjižijo v dobro EKSRP petdeset odstotkov zneskov, izterjanih po zaključku programa za razvoj podeželja ali izterjanih pred zaključkom programa, ki pa jih ni bilo mogoče prerazporediti v skladu s členom 56 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(a)

„pristojni organ“ pomeni organ, pooblaščen, da sprejme varščino, ali ki odloča v skladu z ustrezno uredbo o tem, ali je treba varščino sprostiti ali zaseči;

(b)

„globalna varščina“ pomeni varščino, ki se da pristojnemu organu in s katero se zagotovi izpolnitev več kakor ene obveznosti;

(c)

„ustrezni del zavarovanega zneska“ pomeni ustrezni del zavarovanega zneska, ki ustreza količini, za katero je bila zahteva kršena.

(a)

javni organ, ki je odgovoren za izvajanje nalog javne uprave, ali

(b)

zasebni organ, ki izvaja naloge iz točke (a) pod državnim nadzorom.

(a)

obveznost, pri globalni varščini pa vrsto (vrste) obveznosti, za izpolnitev katere se jamči s plačilom denarnega zneska;

(b)

najvišji znesek plačila, za katerega jamči porok;

(c)

zavezo poroka, da bo skupaj in solidarno s stranko, ki je odgovorna za izpolnitev obveznosti, plačal v 30 dneh po prejemu zahtevka za plačilo od pristojnega organa vsakršen znesek glede na jamstvo, ki je zapadlo, ko je varščina razglašena za zaseženo.

(a)

2 % za vsak koledarski dan prekoračitve roka, če se obveznost nanaša na uvoz izdelkov v tretjo državo;

(b)

5 % za vsak koledarski dan prekoračitve roka, če se obveznost nanaša na izstop proizvodov s carinskega območja Unije.

(a)

10 %, če se dovoljenje predloži med 61. in 90. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(b)

50 %, če se dovoljenje predloži med 91. in 120. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(c)

70 %, če se dovoljenje predloži med 121. in 150. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(d)

80 %, če se dovoljenje predloži med 151. in 180. koledarskim dnem po datumu poteka dovoljenja;

(e)

100 %, če se dovoljenje predloži po 180. koledarskem dnevu po datumu poteka dovoljenja.

(a)

ko je ugotovljena dokončna upravičenost do zneska, odobrenega kot predplačilo;

(b)

ali ko sta bila izplačana odobreni znesek in kakršen koli dodatek, določen v posebnih predpisih Unije.

(a)

prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

ustanovitev vzajemnih skladov v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)

zavarovanje letine v skladu s členom 49 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(a)

pri nakupih, ko je prejeta veljavna ponudba;

(b)

pri prodajah, ko je prejeta veljavna ponudba;

(c)

pri umiku proizvodov v sektorju sadja in zelenjave dan, na katerega nastopi umik;

(d)

pri opustitvi spravila in zeleni trgatvi v sektorju sadja in zelenjave, dan opustitve spravila in zelene trgatve;

(e)

za stroške prevoza, predelave ali javnega skladiščenja in za zneske, razporejene za študije v okviru razpisnega postopka, zadnji dan za oddajo ponudb;

(f)

za evidentiranje cen, zneskov ali ponudb na trgu dan, v zvezi s katerim se cena, znesek ali ponudba evidentira;

(g)

za kazni zaradi neupoštevanja kmetijske zakonodaje, datum akta, s katerim pristojni organ ugotovi dejstva;

(h)

za promet ali zneske v zvezi z obsegom proizvodnje, začetek referenčnega obdobja, določenega v kmetijski zakonodaji.

(a)

za varščine v zvezi s predplačili je operativni dogodek za menjalni tečaj operativni dogodek, ki je določen za znesek predplačila, če ta datum nastopi do trenutka plačila varščine;

(b)

za varščine v zvezi z oddajo ponudb je operativni dogodek za menjalni tečaj dan, ko se ponudba odda;

(c)

za varščine v zvezi z izvajanjem ponudb je operativni dogodek za menjalni tečaj zadnji dan javnega razpisa.

(a)

za primere iz člena 28(2) te uredbe, v katerih je operativni dogodek za menjalni tečaj sprejetje carinske deklaracije, tečaj iz člena 18(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(b)

za intervencijske stroške, nastale v okviru postopkov javnega skladiščenja, tečaj, ki izhaja iz uporabe člena 3(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (26);

(c)

za najnižjo ceno pese iz člena 33 te uredbe, povprečni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka (ECB) za mesec pred operativnim dogodkom.

(a)

se določbe člena 38(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 uporabljajo za proračunske obveznosti, ki se ne porabijo do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti. V členu 38 navedene uredbe se sklicevanja na leto N +3 štejejo kot sklicevanja na leto N +2;

(b)

vmesna plačila s strani Komisije ne bodo, kot je določeno v točki (b) člena 36(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, predmet nikakršne prekoračitve skupnega zneska prispevka EKSRP za vsako prednostno nalogo za celotno obdobje, ki ga pokriva zadevni program;

(c)

za namen uporabe členov 37 in 38 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se končni datum za upravičenost odhodkov določi v členu 71(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(a)

Izvedbena uredba (EU) št. 282/2012 se še naprej uporablja za varščine, ki se veljavno vložijo v skladu z navedeno uredbo pred začetkom veljavnosti te uredbe;

(b)

člen 4 Uredbe (ES) št. 883/2006 se še naprej uporablja za odhodke, izvršene do 15. oktobra 2014;

(c)

člen 11 in poglavje III Uredbe ES) št. 885/2006 se še naprej uporabljata do 31. decembra 2014.

(i)

odobritev in kontrola izplačil z namenom ugotoviti, da je znesek, ki se izplača upravičencu, v skladu s predpisi Unije, ki vključujejo zlasti upravne kontrole in kontrole na kraju samem;

(ii)

izvršitev izplačila odobrenega zneska upravičencem (ali njegovim pooblaščencem) ali, v primeru ukrepov za razvoj podeželja, dela sofinanciranja Unije;

(iii)

računovodstvo, da se evidentirajo vsa izplačila za izdatke EKJS in EKSRP v posebne obračune plačilne agencije, ki bodo v obliki informacijskega sistema, in priprava periodičnih povzetkov odhodkov, vključno z mesečnimi (za EKJS), četrtletnimi (za EKSRP) in letnimi izjavami Komisiji. Obračuni plačilne agencije evidentirajo tudi sredstva, ki jih financirata sklada, zlasti v zvezi z intervencijskimi zalogami, še neobračunanimi predplačili, varščinami in dolžniki.

(i)

se dodelijo ustrezni človeški viri za opravljanje dejavnosti, ki imajo ustrezna tehnična znanja, ki so potrebna na različnih operativnih ravneh.

(ii)

Delitev nalog je takšna, da nobeden od uradnikov ni odgovoren za več kot eno od pristojnosti v zvezi z odobritvijo, izvajanjem izplačil ali računovodstvom zneskov, obračunanih v breme EKJS ali EKSRP, in nobeden od uradnikov ne opravlja svojih nalog brez nadzora drugega uradnika.

(iii)

Odgovornosti vsakega uradnika so določene v pisnem opisu delovnih nalog, vključno z določitvijo finančnih omejitev v okviru njegovih pristojnosti.

(iv)

Usposabljanje osebja je primerno na vseh operativnih ravneh, vključno z ozaveščanjem glede goljufij, poleg tega obstaja politika menjave osebja na občutljivih položajih ali, kot druga rešitev, politika povečanega nadzora.

(v)

Sprejmejo se primerni ukrepi, da bi se izognili navzkrižju interesov v primeru, ko oseba, ki je na odgovornem položaju ali na občutljivem položaju glede preverjanja, odobritve, izvajanja izplačil in računovodenja zahtevkov ali zahtevkov za plačilo, opravlja tudi druge funkcije izven plačilne agencije.

(C.1)

Če plačilna agencija prenese katero koli izmed svojih nalog na drug organ iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1306/2013, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(C.2)

Pogoji, določeni v točkah (C.1)(i), (ii), (iii) in (v) zgoraj, se uporabljajo smiselno v primerih, ko naloge plačilne agencije opravlja drug organ kot del svojih rednih nalog na podlagi nacionalne zakonodaje.

(i)

Plačilna agencija določi podrobne postopke za sprejem, evidentiranje in obdelavo zahtevkov, vključno z opisom vseh dokumentov, ki jih je treba uporabiti.

(ii)

Vsak uradnik, odgovoren za odobritev, ima na voljo podroben kontrolni seznam preverjanj, ki jih mora opraviti, in v dokazni dokumentacijo k zahtevku vključi dokazilo, da so bila navedena preverjanja opravljena. Navedeno potrdilo se lahko predloži v elektronski obliki. Zagotoviti je treba dokaz o sistematičnem (na primer vzorčnem) pregledovanju ali o pregledovanju na podlagi sistema ali načrta dela, ki ga opravlja višji strokovni sodelavec.

(iii)

Zahtevek se odobri za izplačilo šele po tem, ko so bila opravljena zadostna preverjanja, da se zagotovi izpolnjevanje pravil Unije.

Preverjanja vključujejo preverjanja, ki se zahtevajo z ustrezno Uredbo, ki ureja posebne ukrepe, v okviru katerih se zahteva pomoč, in preverjanja, ki se zahtevajo v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 1306/2013 za preprečevanje in odkrivanje goljufij ter drugih nepravilnosti, zlasti glede nastalega tveganja. V zvezi z EKSRP morajo poleg tega obstajati postopki, s katerimi se potrdi, da so bila merila za dodelitev pomoči, vključno s sklepanjem pogodb, upoštevana in da se je ravnalo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi Unije in nacionalnimi predpisi, vključno s predpisi, določenimi za program za razvoj podeželja.

(iv)

Vodstvo plačilne agencije se na ustrezni ravni redno in pravočasno obvešča o rezultatih upravnega nadzora in opravljenih pregledov na kraju samem, tako da se vedno lahko upošteva zadostnost kontrol, preden se obračuna zahtevek.

(v)

Opravljeno delo se podrobno opiše v poročilu, ki spremlja vsak zahtevek ali serijo zahtevkov, ali po potrebi v poročilu, ki zajema eno tržno leto. Poročilo spremlja potrdilo o upravičenosti odobrenih zahtevkov ter o vrsti, obsegu in omejitvah opravljenega dela. Poleg tega se za EKSRP zagotovi, da so se merila za dodelitev pomoči, vključno s sklepanjem pogodb, upoštevala ter so se upoštevala vsa veljavna pravila Unije in nacionalna pravila, vključno s pravili, določenimi za program za razvoj podeželja. Če katero koli od fizičnih ali upravnih preverjanj ni bilo izčrpno, ampak je bilo opravljeno na vzorcu zahtevkov, se opredelijo izbrani zahtevki, opiše metoda vzorčenja ter upoštevajo rezultati vseh inšpekcij in ukrepi, sprejeti v zvezi s sporočenimi neskladnostmi in nepravilnostmi. Dokazna dokumentacija mora dati zadostno zagotovilo, da so bila opravljena vsa zahtevana preverjanja o upravičenosti odobrenih zahtevkov.

(vi)

Kadar dokumente (na papirju ali v elektronski obliki) v zvezi z odobrenimi zahtevki in opravljenimi kontrolami hranijo drugi organi, navedeni organi ter plačilna agencija določijo postopke za zagotovitev, da se evidentira lokacija vseh dokumentov, ki se nanašajo na posebna izplačila.

(i)

Računovodski postopki zagotovijo, da so mesečne (za EKJS), četrtletne (za EKSRP) in letne izjave popolne, točne in pravočasne ter da se vse napake ali opustitve odkrijejo in popravijo, zlasti s pregledi in uskladitvami, izvedenimi v rednih časovnih razmikih.

(ii)

Računovodstvo intervencijskih zalog zagotovi, da so količine in s tem povezani stroški pravilno in hitro obdelani ter evidentirani po razpoznavnih serijah in na pravilnem računu za vsako stopnjo od prejema ponudbe do fizične oddaje proizvoda v skladu z veljavnimi predpisi, in zagotovi, da se kadar koli lahko določita količina in narava zalog na vsaki lokaciji.

(i)

Izplačevanje predplačil se opredeli ločeno v računovodskih ali pomožnih evidencah.

(ii)

Jamstva so pridobljena le od finančnih institucij, ki izpolnjujejo pogoje poglavja IV te uredbe in jih odobrijo ustrezni organi, ter ostanejo veljavna, dokler se ne obračunajo ali uveljavijo, na jasno zahtevo plačilne agencije.

(iii)

Predplačila se obračunajo v predpisanih rokih in tista, ki so že zapadla v obračun, se takoj opredelijo in jamstva takoj uveljavijo.

(i)

Brez poseganja v točko (ii) spodaj varnost informacijskih sistemov temelji na merilih enega od naslednjih sprejetih standardov, določenih v različici, ki se uporablja v zadevnem proračunskem letu:

—   International Standards Organisation 27002: Code of practice for Information Security controls (ISO),

—   Bundesamt für Sicherheit in der Informationstechnik: IT-Grundschutzhandbuch/IT Baseline Protection Manual (BSI),

—   Information Systems Audit and Control Association: Control objectives for Information and related Technology (COBIT).

(ii)

Od 16. oktobra 2016 se sistemi informacijske varnosti certificirajo v skladu z Mednarodno organizacijo za standardizacijo 27001: Information Security management systems – Requirements (ISO).

Komisija lahko pooblasti države članice, da certificirajo svoje sisteme informacijske varnosti v skladu z drugimi sprejetimi standardi, če ti standardi jamčijo stopnjo varnosti, ki ustreza stopnji, ki jo določa ISO 27001.

Za plačilne agencije, ki so odgovorne za upravljanje in kontrole letnih odhodkov, ki ne presegajo 400 milijonov EUR, se države članice lahko odločijo, da ne bodo uporabile določb prvega pododstavka. Te države članice še naprej uporabljajo določbe iz točke (i). Svojo odločitev sporočijo Komisiji.

(i)

Spremljanje tehničnih služb in pooblaščenih organov, odgovornih za izvajanje kontrol in drugih funkcij, da se zagotovi ustrezno izvajanje predpisov, smernic in postopkov.

(ii)

Vpeljava sistemskih sprememb z namenom splošnega izboljšanja kontrolnih sistemov.

(iii)

Pregledovanje zahtevkov in prošenj, predloženih plačilnih agenciji, kot tudi drugih informacij o domnevnih nepravilnostih.

(iv)

Nadzorni postopki za preprečevanje in odkrivanje goljufij in nepravilnosti, zlasti na tistih področjih izdatkov SKP znotraj pristojnosti plačilne agencije, ki so izpostavljeni precejšnjemu tveganju za goljufije ali druge resnejše nepravilnosti.

(i)

Služba za notranjo revizijo je neodvisna od drugih oddelkov plačilne agencije in odgovarja neposredno direktorju plačilne agencije.

(ii)

Služba za notranjo revizijo preverja, če so postopki, ki jih je agencija sprejela, ustrezni in zagotavljajo, da se preverja skladnost s predpisi Unije ter da so računovodski izkazi točni, celoviti in pravočasni. Preverjanja se lahko omejijo na izbrane ukrepe in vzorce transakcij, če revizijski načrt zagotavlja, da so v obdobju, ki ne presega petih let, pokrita vsa pomembna področja, vključno z oddelki, odgovornimi za odobritev.

(iii)

Delo služb notranje revizije se opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi, evidentira se v delovnih dokumentih in njegov rezultat so poročila in priporočila, naslovljena na glavno vodstvo agencije.

—

postopek zbiranja informacij o javnem skladiščenju,

—

preverjanje skladnosti računovodskih podatkov, ki jih na kraju samem vodi skladiščnik, s podatki, ki so bili poslani plačilni agenciji,

—

preverjanje, ali so v skladišču fizično prisotne količine, ki so navedene v skladiščnikovih računovodskih evidencah in ki so bile podlaga za njegovo zadnje mesečno poročilo, ocenjene na pogled ali v primeru dvoma ali spora s tehtanjem ali merjenjem,

—

preverjanje ustrezne in primerne tržne kakovosti uskladiščenih proizvodov.

1.

Notranji inšpekcijski organ plačilne agencije ali organ, ki ga ta pooblasti, sestavi poročilo o vsakem opravljenem fizičnem pregledu ali inšpekciji.

2.

Poročilo vsebuje najmanj naslednje podatke:

3.

Poročila se nemudoma pošljejo vodji službe, pristojnemu za vodenje računovodskih izkazov plačilne agencije.

Takoj po prejemu poročila se računovodski obračuni plačilne agencije popravijo glede na odkrita razhajanja in neskladja.

4.

Poročila se hranijo na sedežu plačilne agencije ter so na voljo osebju Komisije in osebam, ki jih Komisija pooblasti.

5.

Povzetek dokumenta, ki ga sestavi plačilna agencija, navaja:

Pregledane količine in ugotovljene nepravilnosti se za vsak zadevni proizvod navedejo v masi ali prostornini in v odstotku vseh uskladiščenih količin.

Ta povzetek dokumenta ločeno navaja preverjanja, opravljena za preverjanje kakovosti uskladiščenih proizvodov. Komisiji se pošlje hkrati z letnimi računovodskimi izkazi iz člena 7(3)(a) Uredbe (ES) št. 1306/2013.

1.

Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Serije za pregled se izberejo pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

2.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:

3.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

1.

Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Izbor se pripravi pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

2.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem se opravi z:

3.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

(a)

Izbor posod ali skladiščnih prostorov za pregled, ki ustrezajo najmanj 5 % skupne količine žit ali riža v javnem skladišču.

Izbor se opravi na podlagi razpoložljivih podatkov v evidenci zalog plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

(b)

Fizični pregled:

(c)

Načrt skladišča in dokument z merami za vsak silos ali skladiščni prostor morata biti na voljo na vsakem mestu skladiščenja.

Žita ali riž se skladiščijo tako, da se lahko preveri njihova prostornina.

1.

Izbor serij, za katere je predviden pregled, ustreza najmanj 5 % skupne količine v javnem skladišču. Serije za pregled se izberejo pred obiskom skladišča na podlagi računovodskih podatkov plačilne agencije, vendar se skladiščnika o tem ne obvesti.

2.

Preverjanje prisotnosti izbranih serij in njihove sestave na kraju samem za izkoščeno meso obsega:

Pri izbiri palet je treba upoštevati različne vrste kosov v skladišču.

3.

Opis fizično pregledanih serij in ugotovljenih pomanjkljivosti se vključi v poročilo o pregledu.

1.

Skladiščnik je odgovoren za vse razlike, ugotovljene med uskladiščenimi količinami in navedbami v poročilih o zalogah, poslanih plačilni agenciji.

2.

Če manjkajoče količine presegajo količine, ki so določene z veljavno mejo ali mejami dovoljenega odstopanja v skladu s členom 4, točko B.III(2) Priloge II in Prilogo IV ali s kmetijsko sektorsko zakonodajo, se v celoti zaračunajo skladiščniku kot nedoločljiva izguba. Če skladiščnik izpodbija manjkajoče količine, lahko zahteva, da se proizvod stehta ali izmeri, pri čemer nosi stroške tega postopka, razen če se izkaže, da so prijavljene količine dejansko prisotne ali da razlika ne presega meja dovoljenega odstopanja; v takem primeru se stroški tehtanja in merjenja zaračunajo plačilni agenciji.

Dovoljena odstopanja iz točke B.III(2) Priloge II se uporabljajo ne glede na druga dovoljena odstopanja iz prvega pododstavka.

(a)

Skladiščnik mora hraniti dokumente o prevzemu, skladiščenju in odvzemu proizvodov iz skladišča, ki so podlaga za izdelavo letnih obračunov in ki morajo obsegati vsaj naslednje podatke:

Ti dokumenti morajo omogočiti natančno identifikacijo skladiščenih količin v katerem koli trenutku ob upoštevanju zlasti odkupov in prodaj, ki so bili sklenjeni, vendar za katere ustrezni prevzemi ali odvzemi še niso bili izvedeni.

(b)

Skladiščnik plačilni agenciji vsaj enkrat mesečno pošlje dokumente v zvezi z vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem proizvodov, ki jih priloži mesečnemu poročilu o stanju zalog. Plačilna agencija jih mora prejeti pred desetim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se poročilo o stanju zalog nanaša.

(c)

Vzorec mesečnega poročila o stanju zalog (okvirni vzorec) je naveden spodaj. Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom.

Mesečno poročilo o stanju zalog

(žig in podpis)

Kraj in datum:

Ime:

(a)

Skladiščnik pripravi letno poročilo o zalogah na podlagi mesečnih poročil, opisanih v točki 1. Letno poročilo se pošlje plačilni agenciji najpozneje 15. oktobra, ki sledi koncu obračunskega leta.

(b)

Letno poročilo o zalogah povzema uskladiščene količine, razčlenjene po proizvodih in krajih skladiščenja, in za vsak proizvod izkazuje uskladiščene količine, številke serij (razen za žita), leto vnosa v skladišče in pojasnilo o morebitnih ugotovljenih nepravilnostih.

(c)

Vzorec letnega poročila o stanju zalog (okvirni vzorec) je naveden spodaj.

Plačilne agencije ga po elektronski poti pošljejo skladiščnikom.

Letno poročilo o stanju zalog

(žig in podpis)

Kraj in datum:

Ime:

—

vodenje računalniško podprte evidence intervencijskih zalog,

—

zagotovitev neposrednega in takojšnjega dostopa do trajne evidence,

—

zagotovitev dostopa v katerem koli trenutku do vseh dokumentov v zvezi z vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem proizvodov ter računovodskih dokumentov in evidenc, izdelanih na podlagi te uredbe, ki jih hrani skladiščnik,

—

zagotovitev stalnega dostopa do navedenih dokumentov osebju plačilne agencije in Komisije ter vsem drugim osebam, ki so jih te ustrezno pooblastile.

1.

Meje dovoljenih odstopanj se pri količinskih izgubah, ki nastanejo pri običajnih postopkih skladiščenja v skladu s pravili, določijo za vsak proizvod, ki ga zajemajo ukrepi javnega skladiščenja, kot sledi:

2.

Odstotek dovoljenih izgub pri izkoščevanju govejega mesa je 32. Uporablja se za vse količine, izkoščene v obračunskem letu.

3.

Meje dovoljenega odstopanja iz odstavka 1 se določijo kot odstotek dejanske teže količine, brez embalaže, ki se prevzame v skladiščenje med zadevnim obračunskim letom, povečane za že uskladiščene količine ob začetku zadevnega leta.

Navedena odstopanja se uporabljajo pri fizičnih pregledih zalog. Za vsak posamezni proizvod se izračunajo glede na celotno količino, ki jo skladišči plačilna agencija.

Dejanska teža pri vnosu v skladišče in izskladiščenju se izračuna z odštetjem standardne teže embalaže, kakor je določena s pogoji vnosa, od knjižene teže ali, če takšni pogoji niso bili določeni, z odštetjem povprečne teže embalaže, ki jo uporablja plačilna agencija, od knjižene teže.

4.

Dovoljeno odstopanje ne krije izgube v številu paketov proizvodov ali številu registriranih kosov.

5.

Izgube, ki so posledica kraje ali druga izguba iz določljivih vzrokov, se ne vključijo v izračun meja dovoljenega odstopanja iz odstavkov 1 in 2.

1.

Sheme iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009 in po letu 2016 sheme iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013.

2.

Ukrepi za razvoj podeželja iz naslovov I in II dela II Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 (28) in ukrepi za razvoj podeželja iz poglavja I naslova III Uredbe (EU) 1305/2013.

1.

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.

Zelena trgatev v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013.