EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32014R0964
Commission Implementing Regulation (EU) No 964/2014 of 11 September 2014 laying down rules for the application of Regulation (EU) No 1303/2013 of the European Parliament and of the Council as regards standard terms and conditions for financial instruments
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 964/2014 z dne 11. septembra 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardnimi pogoji za finančne instrumente
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 964/2014 z dne 11. septembra 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardnimi pogoji za finančne instrumente
OJ L 271, 12.9.2014, p. 16–44
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 16/02/2019
|
12.9.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 271/16 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 964/2014
z dne 11. septembra 2014
o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardnimi pogoji za finančne instrumente
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1), in zlasti drugega pododstavka člena 38(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Za lažjo uporabo finančnih instrumentov, ki so vzpostavljeni na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni in jih upravlja organ upravljanja ali je njihovo upravljanje v pristojnosti tega organa v skladu s členom 38(3)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi bilo treba za nekatere finančne instrumente določiti standardne pogoje. S tovrstnimi standardnimi pogoji bi bili zadevni instrumenti pripravljeni za uporabo kot standardni finančni instrumenti. |
|
(2) |
Za lažjo uporabo finančnih instrumentov morajo standardni pogoji zagotoviti skladnost s pravili o državni pomoči, s kombiniranjem finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev pa olajšati zagotavljanje finančne podpore Unije končnim prejemnikom. |
|
(3) |
Standardni pogoji ponudniku financiranja, kot je javni ali zasebni vlagatelj ali posojilodajalec, upravljavcu finančnega instrumenta ali končnemu prejemniku ne bi smeli omogočiti, da prejme državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom. Standardni pogoji bi morali upoštevati ustrezne uredbe o pomoči de minimis, kot so Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 (2) in Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 (3), Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 (4), Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 (5) ter Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (6) in Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (7). |
|
(4) |
Ker se pravila o državni pomoči ne uporabljajo za kmetijske dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, bi morala biti za te dejavnosti skladnost s standardnimi pogoji prostovoljna. Za druge dejavnosti, ki prejemajo podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, se uporabljajo splošna pravila o državni pomoči, zato bi morala biti skladnost s standardnimi pogoji obvezna. |
|
(5) |
Podjetja v sektorju ribištva, zlasti mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP), lahko koristijo finančne instrumente, ki se financirajo v okviru evropskega strukturnega in investicijskega sklada. Če se takšno financiranje zagotavlja v okviru evropskega strukturnega in investicijskega sklada, ki ni Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, bi moral biti skupni znesek pomoči, ki se prek finančnih instrumentov dodeli vsem podjetjem v sektorju ribištva in akvakulture v obdobju treh let, nižji od omejitve letnih prihodkov države članice iz ribištva, akvakulture in predelave, kakor je določeno v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014 (8). Poleg tega je treba upoštevati Uredbo (EU) št. 702/2014 in Smernice za preučitev državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo (9). |
|
(6) |
V standardne pogoje bi bilo treba vključiti tudi minimalni sklop zahtev za ustrezno upravljanje finančnih instrumentov, da se zagotovijo pravila, ki so podrobnejša od pravil iz Uredbe (EU) št. 1303/2013. |
|
(7) |
Ustrezen finančni instrument za podporo rasti MSP v težkih pogojih financiranja so posojila s porazdelitvijo tveganja v portfelju. S tem instrumentom se MSP zagotavljajo nova posojila z lažjim dostopom do financiranja, saj finančnim posrednikom zagotavlja finančni prispevek in porazdelitev kreditnega tveganja, s tem pa imajo MSP na voljo več sredstev po ugodnih pogojih v obliki znižanja obrestne mere in/ali zmanjšanja zavarovanja s premoženjem. |
|
(8) |
Financiranje na podlagi posojila s porazdelitvijo tveganja v portfelju je lahko zlasti učinkovit način za podporo MSP glede na omejeno razpoložljivost financiranja ali razmeroma majhno pripravljenost finančnih posrednikov za tveganje pri nekaterih sektorjih ali vrstah MSP. V tem okviru so standardni pogoji učinkovit način za odpravo takšnega nedelovanja trga. |
|
(9) |
Ustrezen finančni instrument za spodbujanje finančnih posrednikov k povečanju obsega posojil za MSP, kritih z jamstvi, ki jih financira Unija, je omejeno portfeljsko jamstvo. |
|
(10) |
Omejeno portfeljsko jamstvo bi moralo zapolniti obstoječo vrzel na trgu dolžniških instrumentov za MSP s spodbujanjem novih posojil prek zagotavljanja zavarovanja pred kreditnim tveganjem (v obliki omejenega portfeljskega jamstva prve izgube), da bi se zmanjšale posebne težave MSP pri dostopu do financiranja, ker ne razpolagajo z zadostnim premoženjem za zavarovanje in predstavljajo razmeroma visoko kreditno tveganje. Za dosego pričakovanega učinka pa prispevek Unije k omejenemu portfeljskemu jamstvu ne bi smel nadomestiti enakovrednih jamstev, ki jih zadevne finančne institucije z enakim namenom prejmejo na podlagi veljavnih finančnih instrumentov Unije ter nacionalnih in regionalnih finančnih instrumentov. V tem okviru so standardni pogoji učinkovit način za odpravo takšnega nedelovanja trga. |
|
(11) |
Ustrezen finančni instrument za spodbujanje potenciala za prihranek energije, ki izhaja iz prenove stanovanjskih stavb, je posojilo za obnovo. |
|
(12) |
Posojilo za obnovo bi moralo biti usmerjeno v pogoje za dolgoročna subvencionirana posojila ter vnaprejšnjo tehnično pomoč in financiranje lastnikov stanovanjskih stavb, da bodo pripravili in izvedli projekte prenove stavb. Poleg tega se predvideva trg financiranja, na katerem so bančni posredniki edini vir financiranja, a je financiranje nezadostno (zaradi pripravljenosti finančnega posrednika za tveganje), preveč kratkoročno, predrago ali kako drugače neprimerno za financirane projekte, za katere je značilno dolgoročno vračanje sredstev. Navedeno skupaj z neustreznim sistemom za opredelitev in oddajo del v imenu več lastnikov stanovanjske zgradbe, ne da bi bila izključena možnost financiranja posameznikov, pomeni nedelovanje trga. V tem okviru so standardni pogoji učinkovit način za odpravo takšnega nedelovanja trga. |
|
(13) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina
Ta uredba določa pravila o standardnih pogojih za naslednje finančne instrumente:
|
(a) |
posojilo s porazdelitvijo tveganja v portfelju; |
|
(b) |
omejeno portfeljsko jamstvo; |
|
(c) |
posojilo za obnovo. |
Člen 2
Dodatni pogoji
Organi upravljanja lahko v sporazum o financiranju poleg pogojev, ki se vanj vključijo v skladu s pogoji za izbran finančni instrument, določenimi v tej uredbi, vključijo tudi druge pogoje.
Člen 3
Spoštovanje pravil o državni pomoči v skladu s standardnimi pogoji
1. Če se finančni instrumenti kombinirajo z nepovratnimi sredstvi za tehnično pomoč končnim prejemnikom, ki prejemajo pomoč v okviru enega od instrumentov, nepovratna sredstva ne presežejo 5 % prispevka iz skladov ESI v instrument in zanje veljajo ugotovitve predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013, v kateri je utemeljena dodelitev takšnih nepovratnih sredstev.
2. Organ, ki izvaja finančni instrument (v nadaljnjem besedilu: finančni posrednik), upravlja nepovratna sredstva za tehnično pomoč. Tehnična pomoč ne krije dejavnosti, zajetih v stroških upravljanja in provizijah za upravljanje, ki se plačajo za upravljanje finančnega instrumenta. Izdatki, kriti s tehnično pomočjo, ne smejo biti del naložbe, ki se financira s posojilom v okviru zadevnega finančnega instrumenta.
Člen 4
Upravljanje v skladu s standardnimi pogoji
1. Organ upravljanja ali, če je primerno, upravitelj sklada skladov je zastopan v nadzornem organu ali podobni vrsti strukture upravljanja finančnega instrumenta.
2. Organ upravljanja v posameznih naložbenih odločitvah ne sodeluje neposredno. V primeru sklada skladov organ upravljanja svojo nadzorno vlogo opravlja le na ravni sklada skladov in ne posega v posamezne odločitve sklada skladov.
3. Struktura upravljanja finančnega instrumenta omogoča pregledno odločanje v zvezi z razpršenostjo kreditov in tveganj v skladu z ustrezno tržno prakso.
4. Struktura upravljanja upravitelja sklada skladov in finančnega posrednika zagotavlja nepristranskost in neodvisnost upravitelja sklada skladov ali finančnega posrednika.
Člen 5
Sporazum o financiranju v skladu s standardnimi pogoji
1. Organ upravljanja za prispevke iz programov v finančni instrument pisno sklene sporazum o financiranju, ki vsebuje pogoje v skladu s Prilogo I.
2. Sporazumu o financiranju so priložene naslednje priloge:
|
(a) |
predhodna ocena, ki se zahteva v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter utemeljuje finančni instrument; |
|
(b) |
poslovni načrt finančnega instrumenta, vključno z naložbeno strategijo in opisom naložbene, jamstvene ali posojilne politike; |
|
(c) |
opis instrumenta, ki mora biti v skladu s podrobnimi standardnimi pogoji instrumenta in mora določati finančne parametre finančnih instrumentov; |
|
(d) |
predloge za spremljanje in poročanje. |
Člen 6
Posojilo s porazdelitvijo tveganja v portfelju
1. Posojilo s porazdelitvijo tveganja v portfelju je v obliki posojilnega sklada, ki ga finančni posrednik vzpostavi s prispevkom iz programa in lastnim prispevkom, ki je v višini vsaj 25 % posojilnega sklada. Posojilni sklad financira portfelj novih odobrenih posojil in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil.
2. Posojilo s porazdelitvijo tveganja v portfelju je v skladu s pogoji iz Priloge II.
Člen 7
Omejeno portfeljsko jamstvo
1. Omejeno portfeljsko jamstvo zagotavlja kritje kreditnega tveganja na ravni posameznega posojila za oblikovanje portfelja novih posojil malim in srednjim podjetjem do maksimalnega zneska izgube v okviru zgornje meje jamstva v višini 80 %, ki ne presega 25 % izpostavljenosti tveganju na ravni portfelja.
2. Omejeno portfeljsko jamstvo je v skladu s pogoji iz Priloge III.
Člen 8
Posojilo za obnovo
1. Posojilo za obnovo je v obliki posojilnega sklada, ki ga finančni posrednik vzpostavi s prispevkom iz programa in lastnim prispevkom, ki je v višini vsaj 15 % posojilnega sklada. Posojilni sklad financira portfelj novih odobrenih posojil in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil.
2. Končni prejemniki so lahko fizične ali pravne osebe ali izvajalci samostojne dejavnosti, ki so lastniki stanovanjskih stavb, pa tudi upravitelji ali drugi pravni organi, ki delujejo v imenu in za račun lastnikov ter izvajajo ukrepe za energetsko učinkovitost ali energijo iz obnovljivih virov, ki so upravičeni do financiranja na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in programske podpore.
3. Posojilo za obnovo je v skladu s pogoji iz Priloge IV.
Člen 9
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. septembra 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).
(3) Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9).
(4) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
(5) Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).
(6) Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (UL C 19, 22.1.2014, str. 4).
(7) Smernice Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C 204, 1.7.2014, str. 1).
(8) Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45).
(9) Smernice za preučitev državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo (UL C 84, 3.4.2008, str. 10).
PRILOGA I
Obrazloženo kazalo vsebine sporazuma o financiranju med organom upravljanja in finančnim posrednikom
Kazalo:
|
1. |
Preambula |
|
2. |
Opredelitev pojmov |
|
3. |
Področje uporabe in cilji |
|
4. |
Cilji politike in predhodna ocena |
|
5. |
Končni prejemniki |
|
6. |
Finančna ugodnost in državna pomoč |
|
7. |
Naložbena, jamstvena ali posojilna politika |
|
8. |
Dejavnosti in operacije |
|
9. |
Ciljni rezultati |
|
10. |
Vloga in odgovornost finančnega posrednika: delitev tveganja in prihodkov |
|
11. |
Upravljanje in revizija finančnega instrumenta |
|
12. |
Prispevek iz programa |
|
13. |
Plačila |
|
14. |
Upravljanje računa |
|
15. |
Upravni stroški |
|
16. |
Trajanje in upravičenost izdatkov ob zaključku programa |
|
17. |
Ponovna uporaba sredstev, ki jih plača organ upravljanja (vključno z nastalimi obrestmi) |
|
18. |
Kapitalizacija subvencionirane obrestne mere, subvencionirane provizije za jamstvo (če je primerno) |
|
19. |
Upravljanje finančnega instrumenta |
|
20. |
Nasprotja interesov |
|
21. |
Poročanje in spremljanje |
|
22. |
Vrednotenje |
|
23. |
Prepoznavnost in preglednost |
|
24. |
Izključnost |
|
25. |
Reševanje sporov |
|
26. |
Zaupnost |
|
27. |
Spremembe sporazuma ter prenos pravic in obveznosti |
1. PREAMBULA
Ime države/regije
Navedba organa upravljanja
Enotna identifikacijska številka (CCI) programa
Naziv povezanega programa
Ustrezni del programa, ki se nanaša na finančni instrument
Navedba sklada ESI
Navedba prednostne osi
Regije, v katerih se izvaja finančni instrument (raven NUTS ali drugo)
Znesek, ki ga finančnemu instrumentu dodeli organ upravljanja
Znesek iz sklada ESI
Znesek nacionalnih javnih sredstev (javni prispevek iz programa)
Znesek nacionalnih zasebnih sredstev (zasebni prispevek iz programa)
Znesek iz nacionalnih javnih in zasebnih sredstev zunaj prispevka iz programa
Pričakovani datum začetka izvajanja finančnega instrumenta
Datum zaključka izvajanja finančnega instrumenta
Kontaktni podatki za komunikacijo med strankama
Namen sporazuma
2. OPREDELITEV POJMOV
3. PODROČJE UPORABE IN CILJI
Opis finančnega instrumenta, vključno z naložbeno strategijo ali politiko, vrsta zagotovljene podpore.
4. CILJI POLITIKE IN PREDHODNA OCENA
Merila za upravičenost finančnih posrednikov, če je primerno, kot tudi dodatne operativne zahteve, ki prenašajo cilje politike instrumenta, ponujeni finančni produkti, ciljni končni prejemniki in predvideno kombiniranje z nepovratnimi sredstvi.
5. KONČNI PREJEMNIKI
Opredelitev in upravičenost končnih prejemnikov (ciljne skupine) finančnega instrumenta.
6. FINANČNA UGODNOST IN DRŽAVNA POMOČ
Ocena finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa in uskladitev s pravili o državni pomoči.
7. NALOŽBENA, JAMSTVENA ALI POSOJILNA POLITIKA
Določbe v zvezi z naložbeno, jamstveno ali posojilno politiko, zlasti v zvezi z razpršenostjo portfelja (tveganje, sektor, geografska območja, velikost) in obstoječim portfeljem finančnega posrednika.
8. DEJAVNOSTI IN OPERACIJE
Poslovni načrt ali enakovredni dokumenti za finančni instrument, ki se izvaja, vključno s pričakovanim učinkom finančnega vzvoda iz člena 37(2)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Opredelitev upravičenih dejavnosti.
Jasna opredelitev dodeljenih dejavnosti in njihovih omejitev, ki se nanaša zlasti na spremembe dejavnosti in upravljanje portfelja (izgube, neizpolnjevanje obveznosti in postopek izterjave).
9. CILJNI REZULTATI
Opredelitev dejavnosti, rezultatov in kazalnikov učinka, povezanih z izhodiščnimi meritvami in pričakovanimi cilji.
Ciljni rezultati, ki naj bi jih finančni instrument dosegel v smislu prispevka k posebnim ciljem in rezultatom ustrezne prednostne naloge ali ukrepa. Seznam kazalnikov v skladu z operativnim programom in členom 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013.
10. VLOGA IN ODGOVORNOST FINANČNEGA POSREDNIKA: DELITEV TVEGANJA IN PRIHODKOV
Opredelitev in določbe o odgovornosti finančnega posrednika in drugih subjektov, vključenih v izvajanje finančnega instrumenta.
Razlaga o vrednotenju tveganja ter delitvi tveganja in prihodkov različnih strank.
Določbe v skladu s členom 6 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 (1) glede vloge, obveznosti in odgovornosti organov, ki izvajajo finančne instrumente.
11. UPRAVLJANJE IN REVIZIJA FINANČNEGA INSTRUMENTA
Ustrezne določbe v skladu s členom 9 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 o upravljanju in nadzoru finančnih instrumentov.
Določbe o zahtevah glede revizije, kot so minimalne zahteve za dokumentacijo, ki jo je treba voditi na ravni finančnega posrednika (in na ravni sklada skladov), ter zahteve v zvezi z vodenjem ločenih evidenc za različne oblike podpore v skladu s členom 37(7) in (8) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (kjer je primerno), vključno z določbami in zahtevami glede dostopa revizijskih organov države članice, revizorjev Komisije in Evropskega računskega sodišča do dokumentov, da se zagotovi jasna revizijska sled v skladu s členom 40 Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Določbe o ravnanju revizijskega organa v skladu s smernicami v zvezi z revizijsko metodologijo, kontrolnim seznamom in razpoložljivostjo dokumentov.
12. PRISPEVEK IZ PROGRAMA
Določbe v skladu s členom 38(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013 o pogojih za prenos in upravljanje prispevkov iz programa.
Po potrebi, določbe o okvirnih pogojih za prispevke iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter prihodnjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
13. PLAČILA
Zahteve in postopki za upravljanje plačil v tranšah ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter za napoved dejavnosti financiranja.
Pogoji za morebiten umik javnega prispevka iz programa v finančni instrument.
Pravila o zahtevanih dokazilih za utemeljitev plačil organa upravljanja finančnemu posredniku.
Pogoji, pod katerimi morajo biti plačila organa upravljanja finančnemu posredniku začasno ustavljena ali prekinjena.
14. UPRAVLJANJE RAČUNA
Podrobnosti o računih, vključno z zahtevami za fiduciarno/ločeno vodenje računov v skladu s členom 38(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013, če je primerno.
Določbe, ki pojasnjujejo, kako se upravlja račun finančnega instrumenta, vključno s pogoji, ki urejajo uporabo bančnih računov: tveganja izpostavljenosti do nasprotne stranke (če je primerno), sprejemljivo zakladniško poslovanje, odgovornosti zadevnih strank, popravni ukrepi v primeru presežnih stanj na fiduciarnih računih, vodenje evidence in poročanje.
15. UPRAVNI STROŠKI
Določbe o plačilu finančnemu posredniku ter o izračunu in plačilu stroškov upravljanja in provizij za upravljanje finančnemu posredniku v skladu s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.
V določbo je treba vključiti najvišjo veljavno stopnjo in referenčne zneske za izračun.
16. TRAJANJE IN UPRAVIČENOST IZDATKOV OB ZAKLJUČKU PROGRAMA
Datum začetka veljavnosti sporazuma.
Datumi, ki določajo obdobje izvajanja finančnega instrumenta in obdobje upravičenosti.
Določbe o možnosti podaljšanja in prekinitvi javnega prispevka iz programa finančnemu posredniku za finančni instrument, vključno s pogoji za predčasno prekinitev ali umik prispevkov iz programov, izhodne strategije in likvidacijo finančnih instrumentov (kjer je primerno, vključno s skladom skladov).
Določbe glede upravičenih izdatkov ob zaključku programa v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013.
17. PONOVNA UPORABA SREDSTEV, KI JIH PLAČA ORGAN UPRAVLJANJA (VKLJUČNO Z NASTALIMI OBRESTMI)
Določbe o ponovni uporabi sredstev, ki jih plača upravni organ.
Zahteve in postopki za upravljanje obresti in drugih dobičkov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Določbe glede ponovne uporabe virov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, do konca obdobja upravičenosti v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Določbe glede uporabe virov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, po koncu obdobja upravičenosti v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013.
18. KAPITALIZACIJA SUBVENCIONIRANE OBRESTNE MERE, SUBVENCIONIRANE PROVIZIJE ZA JAMSTVO (ČE JE PRIMERNO)
Določbe v skladu s členom 11 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014, ki so navedene v členu 42(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, o kapitalizaciji letnih obrokov za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo.
19. UPRAVLJANJE FINANČNEGA INSTRUMENTA
Določbe, ki opisujejo ustrezno strukturo upravljanja finančnega instrumenta, da se zagotovi izvajanje odločitev v zvezi s posojili/jamstvi/naložbami, odprodajo in razpršenostjo tveganja v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami in tržnimi standardi.
Določbe o naložbenem svetu finančnega instrumenta (vloga, neodvisnost, merila).
20. NASPROTJA INTERESOV
Za reševanje nasprotij interesov je treba vzpostaviti jasne postopke.
21. POROČANJE IN SPREMLJANJE
Določbe o spremljanju izvajanja naložb in dejavnosti financiranja, vključno s poročanjem finančnega posrednika skladu skladov in/ali organu upravljanja, da se zagotovi skladnost s členom 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in pravili o državni pomoči.
Pravila o poročanju organu upravljanja o načinu izvajanja nalog, poročanje o rezultatih in nepravilnostih ter sprejetih popravnih ukrepih.
22. VREDNOTENJE
Pogoji in ureditve za vrednotenje finančnega instrumenta.
23. PREPOZNAVNOST IN PREGLEDNOST
Določbe o prepoznavnosti financiranja, ki ga zagotavlja Unija, v skladu s Prilogo XII k Uredbi (EU) št. 1303/2013.
Določbe, ki končnim prejemnikom zagotavljajo dostop do informacij.
24. IZKLJUČNOST
Določbe, ki opredeljujejo pogoje, po katerih lahko upravitelj sklada skladov ali finančni posrednik vzpostavi nov naložbeni instrument.
25. REŠEVANJE SPOROV
Določbe o reševanju sporov.
26. ZAUPNOST
Določbe, ki opredeljujejo elemente finančnega instrumenta, za katere veljajo klavzule o zaupnosti. Vse druge informacije se štejejo za javne.
Obveznosti v zvezi z zaupnostjo, ki veljajo s sklenitvijo zadevnega sporazuma, ne preprečujejo ustreznega poročanja vlagateljem, vključno z vlagatelji, ki zagotavljajo javna sredstva.
27. SPREMEMBE SPORAZUMA TER PRENOS PRAVIC IN OBVEZNOSTI
Določbe, ki opredeljujejo obseg in pogoje za morebitne spremembe in prekinitev sporazuma.
Določbe, ki finančnemu posredniku preprečujejo prenos katere koli pravice ali obveznosti brez predhodne odobritve organa upravljanja.
|
PRILOGA A |
: |
predhodna ocena v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki utemeljuje finančni instrument. |
|
PRILOGA B |
: |
poslovni načrt finančnega instrumenta, vključno z naložbeno strategijo in opisom naložbene, jamstvene ali posojilne politike. |
|
PRILOGA C |
: |
opis instrumenta, ki mora biti usklajen s podrobnimi standardnimi pogoji instrumenta in mora določati finančne parametre finančnih instrumentov. |
|
PRILOGA D |
: |
predloge za spremljanje in poročanje. |
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L 138, 13.5.2014, str. 5).
PRILOGA II
Posojilo za MSP na podlagi modela posojil s porazdelitvijo tveganj v portfelju
Shematski prikaz načela posojil s porazdelitvijo tveganj
|
Struktura finančnega instrumenta |
Posojilo s porazdelitvijo tveganja (v nadaljnjem besedilu: posojilo s porazdelitvijo tveganja ali finančni instrument) je v obliki posojilnega sklada, ki ga s prispevki iz programa in lastnimi prispevki vzpostavi finančni posrednik za financiranje portfelja na novo odobrenih posojil in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil. Posojilo s porazdelitvijo tveganja je na voljo v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga sofinancira sklad ESI, in je opredeljena v okviru predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013. |
||||||||||||||||||||
|
Cilj instrumenta |
Cilj instrumenta je:
Prispevek finančnemu posredniku iz programa sklada ESI ne izrinja financiranja, ki je na voljo pri drugih zasebnih ali javnih vlagateljih. Program sklada ESI finančnemu posredniku zagotovi financiranje za oblikovanje portfelja na novo odobrenih posojil MSP ter hkrati za sodelovanje pri izgubah/neizpolnjevanju obveznosti in postopkih izterjave v zvezi s posojili MSP v zadevnem portfelju za posamezno posojilo in v deležu, ki je enak prispevku programa v instrumentu. Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa sklada ESI prenese na finančnega posrednika. Sklad skladov lahko poleg prispevka iz programa sklada ESI zagotovi tudi lastna sredstva, ki se kombinirajo s sredstvi finančnega posrednika. Sklad skladov je v tem primeru sorazmerno udeležen pri porazdelitvi tveganja med različnimi prispevki v portfelju posojil. Če so sredstva, ki jih zagotovi sklad skladov, državna sredstva, je treba spoštovati pravila o državni pomoči. |
||||||||||||||||||||
|
Vidik državne pomoči |
Posojilo s porazdelitvijo tveganja je zasnovano kot instrument brez državne pomoči, tj. plačilo finančnemu posredniku je skladno s tržnimi pogoji, finančna ugodnost se v celoti prenese s finančnega posrednika na končne prejemnike in za financiranje končnih prejemnikov se uporablja zadevna uredba de minimis. (a) Pomoč na ravni finančnega posrednika in sklada skladov je izključena, če:
(b) Na ravni MSP: Na ravni MSP je posojilo v skladu s pravili de minimis. Finančni posrednik za vsako posojilo, vključeno v portfelj, izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev z naslednjo metodologijo izračuna: izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev = nominalni znesek posojila (v EUR) × (stroški financiranja (običajna praksa) + stroški tveganja (običajna praksa) – morebitne provizije, ki jih organ upravljanja zaračuna za prispevek iz programa finančnemu posredniku) × tehtano povprečno trajanja posojila (v letih) × stopnja porazdelitve tveganja. Kadar se za namene posojila s porazdelitvijo tveganja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna z navedeno formulo, se šteje, da je zahteva iz člena 4 uredbe de minimis (1) izpolnjena. Glede zavarovanja s premoženjem niso predpisane minimalne zahteve. Z mehanizmom za preverjanje se zagotovi, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev, izračunan z navedeno formulo, ni nižji od bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, izračunanega v skladu s členom 4(3)(c) uredbe de minimis. Skupni znesek pomoči, izračunan na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ne sme presegati zneska 200 000 EUR v obdobju treh poslovnih let ob upoštevanju pravila o kumulaciji za končne prejemnike iz uredbe de minimis. Nepovratna sredstva za tehnično pomoč ali druga nepovratna sredstva za končne prejemnike se kumulirajo z izračunanim bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev. Pomoč za MSP v sektorju ribištva in ribogojstva je v skladu z zadevnimi pravili uredbe de minimis za zadevni sektor. Za dejavnosti, ki jih podpira EKSRP, veljajo splošna pravila. |
||||||||||||||||||||
|
Posojilna politika |
(a) Izplačilo organa upravljanja ali sklada skladov finančnemu posredniku: Organ upravljanja po podpisu sporazuma o financiranju s skladom skladov ali finančnim posrednikom javne prispevke iz programa prenese na sklad skladov ali finančnega posrednika, ki zadevne prispevke vloži v namenski posojilni sklad s porazdelitvijo tveganja. Prenos se izvede v tranšah in ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Ciljni obseg posojila in razpon obrestne mere se potrdita v okviru predhodne ocene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in se upoštevata pri določitvi narave instrumenta (obnovljivi ali neobnovljivi instrument). (b) Oblikovanje portfelja novih posojil: Finančni posrednik mora v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju ob svojih trenutnih posojilnih dejavnostih oblikovati portfelj novih upravičenih posojil, ki je delno financiran z izplačanimi sredstvi iz programa po stopnji porazdelitve tveganja, dogovorjeni v sporazumu o financiranju. Upravičena posojila za MSP (v skladu z vnaprej določenimi merili za upravičenost na ravni posameznega posojila in portfelja) so samodejno vključena v portfelj s predložitvijo obvestil o vključitvi vsaj vsako četrtletje. Finančni posrednik ob upoštevanju veljavnih standardov dejavnosti ter ohranjanju skladnosti s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja izvaja skladno posojilno politiko (zlasti glede razpršitve portfelja), ki omogoča dobro upravljanje kreditnega portfelja in razpršenost tveganja. Finančni posrednik opredelitev, izbor, potrebno skrbnost, vodenje evidence in izvedbo posojil končnim prejemnikom izvaja v skladu s svojimi običajnimi postopki in načeli, določenimi v ustreznem sporazumu o financiranju. (c) Ponovna uporaba virov, vrnjenih finančnemu instrumentu: Viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom, se ponovno uporabijo v okviru istega finančnega instrumenta (obnavljajo se v okviru istega instrumenta), ali pa se po vračilu organu upravljanja ali skladu skladov uporabijo v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Kadar se viri obnavljajo v okviru istega finančnega instrumenta, se zneski, ki se lahko pripišejo podpori sklada ESI in jih finančni posrednik v časovnem okviru za naložbe povrne in/ali izterja iz naslova posojil končnim prejemnikom, praviloma dajo na voljo za novo uporabo v okviru istega finančnega instrumenta. Ta pristop obnavljanja iz členov 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se vključi v sporazum o financiranju. Če se viri organu upravljanja ali skladu skladov vrnejo neposredno, se vračila izvajajo redno in odražajo naslednje elemente: (i) vračilo glavnice (sorazmerno na podlagi stopnje porazdelitve tveganja), (ii) morebitne izterjane zneske in odbitke izgub (v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja) iz naslova posojil MSP in (iii) morebitna plačila obrestnih mer. Ti viri morajo biti uporabljeni v skladu s členoma 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013. (d) Povračilo izgube: Finančni posrednik za vsako neodplačano posojilo MSP, ki ga financira finančni instrument, izvede postopke izterjave v skladu s svojimi internimi smernicami in postopki. Zneski, ki jih izterja finančni posrednik (brez morebitnih stroškov izterjave in zasega), se sorazmerno s porazdelitvijo tveganja dodelijo finančnemu posredniku in organu upravljanja ali skladu skladov. (e) Drugo: Obresti in drugi dobički, ki jih ustvari podpora iz skladov ESI finančnim instrumentom, se uporabijo v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013. |
||||||||||||||||||||
|
Politika oblikovanja cen |
Ko finančni posrednik predlaga oblikovanje cen, predloži politiko oblikovanja cen in metodologijo, ki zagotovita popoln prenos finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na upravičena MSP. Politika oblikovanja cen in metodologija vključujeta naslednje elemente:
|
||||||||||||||||||||
|
Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu: znesek in stopnja (podrobnosti o produktu) |
Dejanska stopnja porazdelitve tveganja, javni prispevek iz programa in obrestna mera za posojila temeljijo na ugotovitvah iz predhodne ocene in zagotovijo, da je korist za končne prejemnike v skladu s pravilom de minimis. Obseg posojila s porazdelitvijo tveganja v ciljnem portfelju se potrdi s predhodno oceno, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013), in upošteva pristop obnavljanja instrumenta (če je primerno). Sestava ciljnega portfelja posojil se opredeli tako, da se zagotovi razpršenost tveganja. Sredstva v okviru posojila s porazdelitvijo tveganja in stopnja porazdelitve tveganja morajo biti določeni tako, da zapolnijo vrzel, ocenjeno v okviru predhodne ocene, vendar morajo biti v skladu s temi pogoji izvajanja. S stopnjo porazdelitve tveganja, ki je bila dogovorjena s finančnim posrednikom, se za vsako upravičeno posojilo, vključeno v portfelj, opredeli delež glavnice upravičenega posojila, ki ga financira program. S stopnjo porazdelitve tveganja, ki je bila dogovorjena s finančnim posrednikom, se določi izpostavljenost izgub, ki jih bosta krila finančni posrednik in prispevek iz programa. |
||||||||||||||||||||
|
Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu (dejavnosti) |
Portfelj, ki ga financira instrument posojila s porazdelitvijo tveganja, vključuje le na novo odobrena posojila za MSP, ne pa tudi refinanciranja obstoječih posojil. Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije (npr. Uredbo (EU) št. 1303/2013 in pravili za posamezne sklade), programom, nacionalnimi pravili za upravičenost in skupaj s finančnim posrednikom, da se dosežeta veliko število končnih prejemnikov in ustrezna razpršenost portfelja. Finančni posrednik pripravi razumno oceno profila tveganja portfelja. Navedena merila odražajo tržne pogoje in prakse v zadevni državi članici ali regiji. |
||||||||||||||||||||
|
Obveznost organa upravljanja |
Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014. Krite izgube so zapadli, plačljivi in neporavnani zneski glavnice ter standardne obresti (brez zamudnih obresti ter morebitnih drugih stroškov in izdatkov). |
||||||||||||||||||||
|
Trajanje |
Kreditno obdobje finančnega instrumenta se določi na način, s katerim se zagotovi, da se prispevek iz programa iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi za posojila, ki se končnim prejemnikom izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023. Priporočeno obdobje oblikovanja portfelja posojil je največ 4 leta od podpisa sporazuma o financiranju (med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom). |
||||||||||||||||||||
|
Posojila in porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov) |
Uskladitev interesov organa upravljanja in finančnega posrednika se doseže s:
Pričakovana stopnja porazdelitve tveganja se določi na podlagi ugotovitev iz predhodne ocene, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu. |
||||||||||||||||||||
|
Upravičeni finančni posredniki |
Javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje posojil podjetjem, ki poslujejo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Zadevni subjekti so finančne institucije in, če je primerno, mikrofinančne institucije ali katere druge institucije, pooblaščene za zagotavljanje posojil. |
||||||||||||||||||||
|
Upravičenost končnih prejemnikov |
Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje, ustreznega programa in sporazuma o financiranju. Na datum podpisa posojilne pogodbe so izpolnjena naslednja merila za upravičenost:
Končni prejemniki imajo v času naložbe in med vračanjem posojila registrirani sedež v državi članici, gospodarska dejavnost, za katero je bilo posojilo izplačano, pa se izvaja v zadevni državi članici in regiji/na ozemlju izvajanja programa sklada ESI. |
||||||||||||||||||||
|
Značilnosti produkta za končne prejemnike |
Finančni posrednik končnim prejemnikom zagotovi posojila, ki prispevajo k ciljem programa in jih program sofinancira v okviru instrumenta posojila s porazdelitvijo tveganja. Pogoji posojil se določijo na podlagi predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Posojila se uporabijo izključno v naslednje odobrene namene:
Posojila, vključena v portfelj, vedno izpolnjujejo naslednja merila za upravičenost:
|
||||||||||||||||||||
|
Poročanje in ciljni rezultati |
Finančni posredniki organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predložijo informacije v standardizirani obliki in obsegu. Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, na podlagi katerih organ upravljanja izpolni pogoje člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja v skladu z uredbo de minimis. Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa sklada ESI, ki financira finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati predhodne ocene. Pri instrumentu posojila s porazdelitvijo tveganja se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z regulativnimi zahtevami. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa sklada ESI (povečanje zaposlovanja, število MSP …), so:
|
||||||||||||||||||||
|
Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa |
Finančni posrednik zniža splošno efektivno obrestno mero (kjer je primerno, tudi politiko zavarovanj s premoženjem), ki se končnim prejemnikom zaračuna v okviru posameznega, v portfelj vključenega upravičenega posojila, tako da v zvezi s posojilom s porazdelitvijo tveganja odraža ugodne pogoje za financiranje in tudi porazdelitev tveganja. Celotna finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v instrument se prenese na končne prejemnike v obliki znižanja obrestne mere. Finančni posrednik spremlja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za končne prejemnike in o njem poroča v skladu z oddelkom o državni pomoči. To načelo je upoštevano v sporazumu o financiranju med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom. |
(1) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).
(2) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(3) Podjetja z manj kot 250 zaposlenimi in prometom, nižjim od 50 milijonov EUR, ali skupnimi sredstvi, ki znašajo manj kot 43 milijonov EUR; prav tako niso del skupine, ki presega navedene pragove. V skladu s Priporočilom Komisije „za podjetje velja vsak subjekt, vključen v gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko.“
(4) Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:
|
(a) |
nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost. |
|
(b) |
Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi. |
|
(c) |
Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njimi: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njimi. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo. |
|
(d) |
Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja. |
|
(e) |
Omejitve sektorja IT. Raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane s programi ali rešitvami za elektronske podatke, ki so (i) izključno namenjeni: (a) podpori katere od dejavnosti, vključenih v omejene sektorje iz točk (a) do (d); (b) igram na srečo na internetu in spletnim igralnicam; ali (c) pornografiji, ali katerih (ii) namen je omogočiti (a) nezakonit vstop v omrežja z elektronskimi podatki; ali (b) nezakonito prenašanje elektronskih podatkov. |
|
(f) |
Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov, ali (ii) genetsko spremenjenimi organizmi (GSO). |
PRILOGA III
Omejeno portfeljsko jamstvo za MSP (v nadaljnjem besedilu: omejeno jamstvo)
Shematski prikaz omejenega jamstva
Razmerje med deležniki in kritjem omejenega portfeljskega jamstva
|
Struktura finančnega instrumenta |
Omejeno portfeljsko jamstvo zagotavlja kritje kreditnega tveganja za posamezno posojilo z namenom oblikovanja portfelja novih posojil MSP do maksimalnega zneska izgube (omejitev). Omejeno portfeljsko jamstvo da na voljo organ upravljanja v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga sofinancirajo evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI), ter je opredeljena v okviru predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013. |
||||||||||||||||||||
|
Cilj instrumenta |
Cilj instrumenta je:
Prispevek organa upravljanja v okviru programa sklada ESI je v obliki jamstvenega sklada, ki ga upravlja finančni posrednik. Zadevni prispevek ne sme izrinjati jamstev, ki so na voljo pri drugih javnih ali zasebnih vlagateljih. Jamstveni sklad, s katerim upravlja finančni posrednik, se zaveže, da bo finančnim institucijam, ki oblikujejo portfelje novih posojil, v primeru neizpolnjevanja obveznosti končnih prejemnikov zagotovil sredstva iz programa sklada ESI. Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa sklada ESI prenese na finančnega posrednika. Instrument omejenega jamstva se izvaja za kritje portfelja novih posojil, ki ga oblikuje ena ali več finančnih institucij. Finančne institucije, ki oblikujejo portfelje novih posojil, se pri zagotavljanju posojil upravičenim MSP zanašajo na delno jamstvo za kritje izgub do omejenega zneska. Finančna ugodnost jamstva mora biti prenesena na končne prejemnike (npr. v obliki znižanja obrestne mere posojil in/ali zmanjšanja zavarovanja s premoženjem, vedno pa s popolnim prenosom finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na končne prejemnike). |
||||||||||||||||||||
|
Vidik državne pomoči |
Omejeno portfeljsko jamstvo je zasnovano kot instrument brez državne pomoči, tj. veljajo tržni pogoji na ravni finančnega posrednika, ki upravlja z jamstvenim skladom, in finančnih institucij, ki oblikujejo portfelje novih posojil, končni prejemniki pa se podpirajo v skladu z zadevno uredbo de minimis. (a) Pomoč na ravni sklada skladov, finančnega posrednika, ki upravlja jamstveni sklad, in finančnih institucij, ki oblikujejo portfelje novih posojil, je izključena, če:
Jamstvo mora biti povezano s specifično finančno transakcijo, imeti določen najvišji znesek in omejeno trajanje. (b) Na ravni končnih prejemnikov: Na ravni MSP je zajamčeno posojilo v skladu s pravili de minimis. Finančni posrednik za vsako posojilo, vključeno v zajamčeni portfelj, izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev z naslednjo metodologijo izračuna: izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev = nominalni znesek posojila (v EUR) × stroški tveganja (običajna praksa) × stopnja jamstva × stopnja omejitve jamstva × tehtano povprečno trajanja posojila (v letih). Skupni znesek pomoči, izračunan na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ne sme presegati zneska 200 000 EUR v obdobju treh poslovnih let ob upoštevanju pravila o kumulaciji za končne prejemnike iz uredbe de minimis. Kadar se za namene instrumenta omejenega portfeljskega jamstva bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna z navedeno formulo, se šteje, da je zahteva iz člena 4 uredbe de minimis (1) izpolnjena. Z mehanizmom za preverjanje zagotovi, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev, izračunan z navedeno formulo, ni nižji od bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, izračunanega v skladu s členom 4(6)(c) uredbe de minimis. Nepovratna sredstva za tehnično pomoč ali druga nepovratna sredstva za končne upravičence se kumulirajo z izračunanim bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev. Pomoč za MSP v sektorju ribištva in ribogojstva je v skladu z zadevnimi pravili uredbe de minimis za zadevni sektor. Za dejavnosti, ki jih podpira EKSRP, veljajo splošna pravila. |
||||||||||||||||||||
|
Jamstvena politika |
(a) Prenos sredstev od organa upravljanja na finančnega posrednika: Organ upravljanja po podpisu sporazuma o financiranju s skladom skladov ali finančnim posrednikom prispevke iz programa prenese na sklad skladov ali finančnega posrednika, ki zadevne prispevke vloži v namenski jamstveni sklad. Prenos se izvede v tranšah in ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013. (b) Oblikovanje portfelja novih posojil: Finančne institucije morajo v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju oblikovati portfelj novih posojil MSP. Na novo odobrena posojila MSP so delno krita s prispevkom iz programa za posamezno posojilo do določenega zneska (omejitev). Upravičena posojila MSP so samodejno vključena v portfelj v skladu z vnaprej določenimi merili za vključitev. Posojila MSP so samodejno vključena v portfelj, ko finančni posrednik, ki upravlja jamstveni sklad, prejme obvestilo o vključitvi, ki se predloži vsaj vsako četrtletje do konca ustreznega vključitvenega obdobja. Finančne institucije ob upoštevanju veljavnih standardov dejavnosti ter ohranjanju skladnosti s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja izvajajo skladno posojilno politiko glede razpršitve portfelja, ki omogoča dobro upravljanje kreditnega portfelja in razpršenost tveganja. Finančne institucije opredelitev, izbor, potrebno skrbnost, vodenje evidence in izvedbo posojil končnim prejemnikom izvajajo v skladu s svojimi običajnimi postopki in načeli, določenimi v sporazumu med finančnim posrednikom in finančno institucijo, ki oblikuje portfelj novih posojil. (c) Kritje izgube: Omejeno portfeljsko jamstvo krije izgube, ki jih imajo finančne institucije z vsakim neodplačanim upravičenim posojilom MSP, v skladu z obsegom jamstva v višini največ 80 %. Izgube, ki jih omejeno portfeljsko jamstvo krije pri portfelju upravičenih posojil MSP, skupno ne presegajo najvišjega dovoljenega zneska jamstva. Najvišji dovoljeni znesek jamstva, ki je najvišja možna odgovornost v okviru tega instrumenta, je rezultat obsega ciljnega portfelja posojil, pomnoženega z obsegom jamstva in najvišjim dovoljenim zneskom jamstva. Najvišji dovoljeni znesek se določi v okviru predhodne ocene tveganj v skladu s členom 42(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in členom 8 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014. Krite izgube so zapadli, plačljivi in neporavnani zneski glavnice ter običajne obresti (brez zamudnih obresti ter morebitnih drugih stroškov in izdatkov). (d) Izplačilo jamstva: Finančni posrednik, ki upravlja jamstveni sklad, po izgubi zaradi neizpolnjevanja obveznosti finančni instituciji jamstvo običajno izplača v 60 dneh. |
||||||||||||||||||||
|
Politika oblikovanja cen in politika zavarovanj s premoženjem |
Finančni posrednik predloži metodologijo, ki zagotovi popoln prenos finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na upravičena MSP. Politika oblikovanja cen/politika zavarovanj finančne institucije je v skladu z metodologijo. Politika oblikovanja cen/politika zavarovanj in metodologija vključujeta naslednje elemente:
|
||||||||||||||||||||
|
Znesek in stopnja jamstva finančni instituciji (podrobnosti o produktu) |
Omejeno portfeljsko jamstvo izpolnjuje pogoje iz člena 8 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014. Stopnja omejitve jamstva se določi v okviru predhodne ocene tveganj v skladu s členom 42(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in členom 8 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014, v nobenem primeru pa ne preseže 25 %. Jamstvo lahko krije pričakovane in nepričakovane izgube. Multiplikator jamstva, financiranega s prispevkom iz programa, je opredeljen kot: multiplikator = (1/stopnja jamstva) × (1/stopnja omejitve jamstva). Multiplikacijsko razmerje temelji na predhodni oceni tveganj in je enako ali višje od 5. Obseg ciljnega portfelja, ki je delno krit z jamstvom, temelji na ugotovitvah iz predhodne ocene, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013), in upošteva pristop obnavljanja instrumenta (če je primerno). Sestava ciljnega portfelja posojil se opredeli tako, da se zagotovi razpršenost tveganja. |
||||||||||||||||||||
|
Jamstvo finančni instituciji (dejavnosti) |
Portfelj posojil, ki se jamči z instrumentom jamstva, vključuje na novo odobrena posojila končnim prejemnikom in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil. Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije (npr. Uredbo (EU) št. 1303/2013 in pravili za posamezne sklade), programom, nacionalnimi pravili za upravičenost in skupaj s finančnim posrednikom, da se dosežeta veliko število končnih prejemnikov in ustrezna razpršenost portfelja. Finančne institucije pripravijo razumno oceno profila tveganja portfelja (na primer mejno koncentracijo po sektorjih). Navedena merila odražajo tržne pogoje in prakse v zadevni državi ali regiji. Finančna institucija predhodno oceni stopnjo izterjave, ki se uporabi za izračun pričakovanega izterjanega zneska iz naslova neizpolnjenih obveznosti v portfelju in ki vpliva na oceno najvišjega dovoljenega zneska jamstva. |
||||||||||||||||||||
|
Obveznost organa upravljanja |
Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014. Neizpolnjene obveznosti v zvezi s posojilom končnemu prejemniku pomenijo, da (i) finančna institucija kadar koli lahko dokaže (ob ravnanju v skladu s svojimi notranjimi postopki ter kot je izkazano v njenem finančnem in regulativnem poročanju), da končni prejemnik najverjetneje ne bo izpolnil svojih plačilnih obveznosti; ali (ii) končni uporabnik v vsaj 90 zaporednih koledarskih dneh ni izpolnil nobene plačilne obveznosti v okviru ustreznega posojila MSP. |
||||||||||||||||||||
|
Trajanje |
Obdobje jamstva finančnega instrumenta se določi na način, ki zagotovi, da se prispevek iz programa iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi za jamstva za posojila, ki se končnim prejemnikom izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023. Priporočeno običajno obdobje oblikovanja portfelja posojil je največ 4 leta od podpisa sporazuma o financiranju (med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom). |
||||||||||||||||||||
|
Porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov) |
Uskladitev interesov organa upravljanja, finančnega posrednika in finančne institucije se doseže z naslednjim:
|
||||||||||||||||||||
|
Upravičeni finančni posredniki in finančne institucije |
Finančni posredniki so javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, ki so zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje jamstev za posojila podjetjem, ki poslujejo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Finančne institucije so javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, ki so zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje posojil podjetjem, ki poslujejo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Zadevni subjekti so finančne institucije in, če je primerno, mikrofinančne institucije ali katere druge institucije, pooblaščene za zagotavljanje posojil. |
||||||||||||||||||||
|
Upravičenost končnega prejemnika (končnih prejemnikov) |
Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, ustreznega programa in sporazuma o financiranju. Končni prejemniki na datum podpisa dokumenta o zadevnem jamstvu MSP, tj. zavezi za jamstvo, izpolnjujejo naslednja merila za upravičenost:
Končni prejemniki imajo v času naložbe in med vračanjem zajamčenega posojila registrirani sedež v državi članici, gospodarska dejavnost, za katero je bilo zajamčeno posojilo izplačano, pa se izvaja v zadevni državi članici in regiji/na ozemlju izvajanja programa sklada ESI. |
||||||||||||||||||||
|
Značilnosti produkta za končne prejemnike |
Finančna institucija končnim prejemnikom zagotovi posojila, ki prispevajo k ciljem programa in za katera program jamči v okviru omejenega portfeljskega jamstva. Pogoji jamstev in posojil se določijo na podlagi predhodne ocene iz člena 37(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Posojila se uporabijo izključno v naslednje odobrene namene:
Posojila, vključena v portfelj, vedno izpolnjujejo naslednja merila za upravičenost:
|
||||||||||||||||||||
|
Poročanje in ciljni rezultati |
Finančni posredniki organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predložijo informacije v standardizirani obliki in obsegu. Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, na podlagi katerih organ upravljanja izpolni pogoje iz člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja v skladu z uredbo de minimis. Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa sklada ESI, ki financira finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati predhodne ocene. Pri jamstvenem skladu se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z regulativnimi zahtevami. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa sklada ESI (povečanje zaposlovanja, število MSP ...), so:
|
||||||||||||||||||||
|
Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa |
Finančna ugodnost javnega prispevka iz programa se v celoti prenese na končne prejemnike (koristi jamstva). Finančna ugodnost za upravičena MSP je razvidna iz znižanja splošne obrestne mere, ki jo zahteva finančna institucija, in/ali zmanjšanja zavarovanja s premoženjem za zadevno posojilo MSP. Finančni posrednik spremlja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za končne prejemnike in o njem poroča v skladu z oddelkom o državni pomoči. Ta načela so upoštevana v sporazumih med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnimi posredniki ter med finančnimi posredniki in finančnimi institucijami, ki oblikujejo portfelje novih posojil. |
(1) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).
(2) Podjetja z manj kot 250 zaposlenimi in prometom, nižjim od 50 milijonov EUR, ali skupnimi sredstvi, ki znašajo manj kot 43 milijonov EUR; prav tako niso del skupine, ki presega navedene pragove. V skladu s Priporočilom Komisije „za podjetje velja vsak subjekt, vključen v gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko.“
(3) Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:
|
(a) |
nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost. |
|
(b) |
Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi. |
|
(c) |
Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njimi: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njimi. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo. |
|
(d) |
Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja. |
|
(e) |
Omejitve sektorja IT. Raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane s programi ali rešitvami za elektronske podatke, ki so (i) izključno namenjeni: (a) podpori katere od dejavnosti, vključenih v omejene sektorje iz točk (a) do (d); (b) igram na srečo na internetu in spletnim igralnicam; ali (c) pornografiji, ali katerih (ii) namen je omogočiti (a) nezakonit vstop v omrežja z elektronskimi podatki; ali (b) nezakonito prenašanje elektronskih podatkov. |
|
(f) |
Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov, ali (ii) genetsko spremenjenimi organizmi (GSO). |
PRILOGA IV
Posojilo za energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov v sektorju stanovanjskih stavb (v nadaljnjem besedilu: posojilo za obnovo)
Shematski prikaz načela posojila za obnovo
|
Struktura finančnega instrumenta |
Posojilo za obnovo je v obliki posojilnega sklada, ki ga s prispevki iz programa in lastnimi prispevki vzpostavi finančni posrednik za financiranje portfelja na novo odobrenih posojil in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil. Posojilo za obnovo je na voljo v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga sofinancira sklad ESI, in je opredeljena v okviru predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Cilj instrumenta |
Cilj instrumenta je ponuditi preferenčna posojila fizičnim in pravnim osebam ali izvajalcem samostojne dejavnosti, ki so solastniki stanovanjskih stavb (stanovanja, socialnega stanovanja ali posameznega gospodinjstva), pa tudi upraviteljem ali drugim pravnim organom, ki delujejo v imenu in za račun lastnikov, za izvedbo obnovitvenih del, upravičenih do podpore iz skladov ESI. Prispevek, ki ga organ upravljanja finančnemu posredniku zagotovi iz programa sklada ESI, ne sme izrinjati financiranja, ki je na voljo pri drugih zasebnih ali javnih vlagateljih. Program sklada ESI finančnemu posredniku zagotovi financiranje za oblikovanje portfelja na novo odobrenih posojil ter za sodelovanje pri izgubah/neizpolnjevanju obveznosti in postopkih izterjave v zvezi s posojili v zadevnem portfelju za posamezno posojilo in v deležu, ki je enak prispevku programa v instrumentu. Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa sklada ESI prenese na finančnega posrednika. Sklad skladov lahko poleg prispevka iz programa sklada ESI zagotovi tudi lastna sredstva, ki se kombinirajo s sredstvi finančnega posrednika. Sklad skladov je v tem primeru sorazmerno udeležen pri porazdelitvi tveganja med različnimi prispevki v portfelju posojil. Če so zadevna sredstva javna, je treba v zvezi z njimi spoštovati tudi pravila o državni pomoči. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Vidik državne pomoči |
Posojilo za obnovo je zasnovano kot instrument brez državne pomoči, tj. plačilo finančnemu posredniku je skladno s tržnimi pogoji, finančna ugodnost se v celoti prenese s finančnega posrednika na končne prejemnike in za financiranje končnih prejemnikov se uporablja zadevna uredba de minimis. (a) Pomoč na ravni finančnega posrednika in sklada skladov je izključena, če:
(b) Pomoč na ravni subjekta, ki deluje v imenu lastnikov (tj. fizične in pravne osebe, izvajalci samostojne dejavnosti, ki imajo v lasti nepremičnine, upravitelji, drugi pravni organi): Pomoč na ravni subjekta, ki deluje v imenu lastnikov, je izključena, če:
(c) Pomoč na ravni lastnikov, bodisi da opravljajo gospodarsko dejavnost ali ne (pravne osebe ali izvajalci samostojne dejavnosti, najemodajalci in lastniki, ki preidejo na energijo iz obnovljivih virov in del proizvedene energije dobavljajo v omrežje): Lastniki, ki so fizične osebe in se ne štejejo za podjetja, ker ne opravljajo gospodarske dejavnosti, se ne štejejo za upravičence državne pomoči. Lastniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, se štejejo za „podjetje“, zato zanje veljajo pravila o državni pomoči. To velja zlasti v primeru, če so najemodajalci (najem je gospodarska dejavnost), in v primeru, da se pri prehodu na energijo iz obnovljivih virov del proizvedene energije iz obnovljivih virov dobavlja v omrežje (dobava energije v omrežje je gospodarska dejavnost). Pomoč na ravni lastnikov z gospodarsko dejavnostjo mora biti skladu s pravili de minimis. Finančni posrednik za vsako posojilo, ki je vključeno v portfelj in se nanaša na lastnike z gospodarsko dejavnostjo, izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev z naslednjo metodologijo izračuna: izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev = nominalni znesek posojila (v EUR) × (stroški financiranja (običajna praksa) + stroški tveganja (običajna praksa) – morebitne provizije, ki jih organ upravljanja zaračuna za prispevek iz programa finančnemu posredniku) × tehtano povprečno trajanja posojila (v letih) × stopnja porazdelitve tveganja. Kadar se za namene instrumenta posojila za obnovo bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna z navedeno formulo, se šteje, da je zahteva iz člena 4 uredbe de minimis (1) izpolnjena. Glede zavarovanja s premoženjem niso predpisane minimalne zahteve. Z mehanizmom za preverjanje zagotovi, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev, izračunan z navedeno formulo, ni nižji od bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, izračunanega v skladu s členom 4(3)(c) uredbe de minimis. Skupni znesek pomoči, izračunan na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ne sme presegati zneska 200 000 EUR v obdobju treh poslovnih let ob upoštevanju pravila o kumulaciji za končne prejemnike iz uredbe de minimis. Nepovratna sredstva za tehnično pomoč ali druga nepovratna sredstva za končne upravičence se kumulirajo z izračunanim bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Posojilna politika |
(a) Izplačilo organa upravljanja ali sklada skladov finančnemu posredniku: Organ upravljanja po podpisu sporazuma o financiranju s skladom skladov ali finančnim posrednikom javne prispevke iz programa prenese na sklad skladov ali finančnega posrednika, ki zadevne prispevke vloži v namenski posojilni sklad za obnovo. Prenos se izvede v tranšah in ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Ciljni obseg posojila in razpon obrestne mere se potrdita v okviru predhodne ocene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in se upoštevata pri določitvi narave instrumenta (obnovljivi ali neobnovljivi instrument). Najvišja stopnja delitve tveganja finančnega instrumenta v razmerju do končnih prejemnikov je 85 % (tj. finančni posrednik z lastnimi sredstvi zagotovi vsaj 15 %). (b) Oblikovanje portfelja novih posojil: Finančni posrednik mora v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju oblikovati portfelj novih posojil, ki je financiran v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja, dogovorjeno v sporazumu o financiranju (tj. financiran (i) s prispevkom iz programa, (ii) iz lastnega sklada finančnega posrednika). Upravičena posojila, ki so v skladu z merili za upravičenost na ravni posameznega posojila in portfelja določena vnaprej, so samodejno vključena v portfelj s predložitvijo obvestil o vključitvi vsaj vsako četrtletje. Finančni posrednik z namenom, da se zmanjša nedelovanje trga, ugotovljeno v predhodni oceni (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013), in ob ohranjanju skladnosti s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja, izvaja skladno posojilno politiko (zlasti glede razpršitve portfelja), ki omogoča dobro upravljanje kreditnega portfelja in razpršenost tveganja. Finančni posrednik opredelitev, izbor, potrebno skrbnost, vodenje evidence in izvedbo posojil končnim prejemnikom izvaja v skladu s svojimi običajnimi postopki in z načeli, določenimi v ustreznem sporazumu o financiranju. (c) Ponovna uporaba virov, vrnjenih finančnemu instrumentu: Viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom, se ponovno uporabijo v okviru istega finančnega instrumenta (se obnavljajo v okviru istega instrumenta), ali pa se po vračilu organu upravljanja ali skladu skladov uporabijo v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Če se viri obnavljajo v okviru istega finančnega instrumenta, se zneski, ki se lahko pripišejo podpori sklada ESI in jih finančni posrednik v časovnem okviru za naložbe povrne in/ali izterja iz naslova posojil končnim prejemnikom, praviloma dajo na voljo za novo uporabo v okviru istega finančnega instrumenta. Ta pristop obnavljanja iz členov 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se vključi v sporazum o financiranju. Če se viri organu upravljanja ali skladu skladov vrnejo neposredno, se vračila izvajajo redno in odražajo naslednje elemente: (i) vračila glavnice (sorazmerno na podlagi stopnje porazdelitve tveganja), (ii) morebitne izterjane zneske in odbitke izgub (v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja) iz naslova posojil za obnovo in (iii) morebitna plačila obrestnih mer. Ti viri morajo biti uporabljeni v skladu s členoma 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013. (d) Povračilo izgube: Finančni posrednik za vsako neodplačano posojilo, ki je sofinancirano s posojilom za obnovo, izvede postopke izterjave v skladu s svojimi internimi smernicami in postopki. Zneski, ki jih izterja finančni posrednik (brez morebitnih stroškov izterjave in zasega), se sorazmerno s porazdelitvijo tveganja dodelijo finančnemu posredniku in organu upravljanja ali skladu skladov. (e) Drugo: Obresti in drugi dobički, ki jih ustvari podpora iz skladov ESI finančnim instrumentom, se uporabijo v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Politika oblikovanja cen |
Ko finančni posrednik predlaga oblikovanje cen, predloži politiko oblikovanja cen in metodologijo, da se zagotovi popoln prenos finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na končne prejemnike. Politika oblikovanja cen in metodologija vključujeta naslednje elemente:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu: znesek in stopnja (podrobnosti o produktu) |
Posojilo za obnovo, dodeljeno finančnim posrednikom, in minimalna stopnja porazdelitve tveganja temeljita na ugotovitvah iz predhodne ocene, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013) in upoštevata pristop obnavljanja instrumenta (če je primerno). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu (dejavnosti) |
Portfelj posojil, ki ga financira instrument posojila za obnovo, vključuje na novo odobrena posojila končnim prejemnikom in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil. Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije (npr. Uredbo (EU) št. 1303/2013 in pravili za posamezne sklade), programom, nacionalnimi pravili za upravičenost in skupaj s finančnim posrednikom, da se dosežejo veliko število končnih prejemnikov ter ustrezna razpršenost in homogenost portfelja, ki bodo omogočili razumno oceno profila tveganja portfelja. Navedena merila izražajo tržne pogoje in prakse v zadevni državi ali regiji. Finančni posrednik sodeluje z regionalnimi ali nacionalnimi organi, ki so v zvezi z izvajanjem projektov obnove pooblaščeni za zagotavljanje dodatnih storitev, ki med drugim vključujejo: svetovanje; preverjanje in vrednotenje priprave projekta, gradnje, tehničnega nadzora in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; oceno skladnosti projektov obnove z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo; zagotavljanje podpore v obliki nepovratnih sredstev, preverjanje in registracijo državne pomoči. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Obveznost organa upravljanja |
Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Trajanje |
Kreditno obdobje finančnega instrumenta se določi na način, s katerim se zagotovi, da se prispevek iz programa iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi za posojila, ki se končnim prejemnikom izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Posojila in porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov) |
Uskladitev interesov organa upravljanja in finančnega posrednika se doseže s:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Upravičeni finančni posredniki |
Javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje posojil za obnovo osebam, ki so solastniki stanovanjskih stavb, ter podjetjem, ki so lastniki stanovanjskih stavb in jih izkoriščajo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Zadevni subjekti so finančne institucije in, če je primerno, mikrofinančne institucije ali katere druge institucije, pooblaščene za zagotavljanje posojil. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Upravičenost končnih prejemnikov |
Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, ustrezne prednostne naloge in sporazuma o financiranju. Končni prejemniki so lahko fizične ali pravne osebe ali izvajalci samostojne dejavnosti (gospodarska dejavnost), ki so solastniki stanovanjskih stavb (stanovanja ali posameznega gospodinjstva), pa tudi upravitelji ali drugi pravni organi, ki delujejo v imenu in za račun solastnikov stanovanjskih stavb, v katerih se izvajajo ukrepi za energetsko učinkovitost ali energijo iz obnovljivih virov, ki so upravičeni do financiranja na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in programske podpore. V okviru pravil za upravičenost na podlagi programa in v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Unije so lahko upravičene naslednje vrste del:
Pri kreditiranju končnih prejemnikov/lastnikov z gospodarsko dejavnostjo v okviru pravnega subjekta (na primer izvajalcev samostojne dejavnosti) veljajo naslednja pravila za upravičenost. Merila za upravičenost so izpolnjena na datum podpisa posojilne pogodbe:
Končni prejemniki imajo v času naložbe in med vračanjem posojila registrirani sedež v državi članici, gospodarska dejavnost, za katero je bilo posojilo izplačano, pa se izvaja v zadevni državi članici in regiji/na ozemlju izvajanja programa sklada ESI. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Značilnosti produkta za končne prejemnike |
Finančni posrednik končnim prejemnikom zagotovi nova posojila, ki prispevajo k ciljem programa in jih program sofinancira v okviru instrumenta posojila za obnovo, ne vključujejo pa refinanciranja obstoječih posojil. Pogoji posojil se določijo na podlagi predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Zapadlost posojila za obnovo je največ 20 let. Višina posameznega posojila za obnovo se določi na podlagi ugotovitev iz predhodne ocene, ki utemeljuje prispevek programa finančnemu instrumentu in v sporazumu o financiranju med organom upravljanja, skladom skladov in finančnim posrednikom. Višina posameznega posojila za posamezno gospodinjstvo ne sme preseči 75 000 EUR. Posojila za upravitelja stavbe so enaka vsoti posameznih stanovanj v stavbi. Finančni instrument lahko od končnih prejemnikov ali upraviteljev skupne lastnine, ki delujejo v imenu končnih prejemnikov, zahteva prispevek „lastnih sredstev“. Za posojilo za obnovo velja fiksna letna obrestna mera in vključuje redno amortizacijo. Obrestna mera za udeležbo finančnega posrednika se določi na tržni osnovi. Obrestna mera, ki velja za zadevno upravičeno posojilo, vključeno v portfelj, se v korist končnih prejemnikov zmanjša za delež javnega prispevka iz programa. Subvencionirana obrestna mera iz člena 37(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se lahko dodeli gospodinjstvom z nizkimi prihodki ali ranljivim gospodinjstvom (3). Najvišja subvencionirana obrestna mera ustreza obrestni meri, ki jo gospodinjstva z nizkimi prihodki ali ranljiva gospodinjstva plačajo za prispevek finančnega posrednika pri vsakem posojilu. Na podlagi člena 37(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 so lahko v finančni instrument vključeni nekateri stroški tehnične pomoči. Pomoč mora biti zagotovljena le za pripravo projekta (pripravljalne študije in pomoč pri pripravi naložbe do naložbene odločitve). Navedeni stroški tehnične pomoči so upravičeni, le če je posojilo za obnovo sklenjeno med finančnim posrednikom in končnimi prejemniki ter ne glede na subjekt, ki zadevne storitve zagotavlja (npr. ne glede na to, ali zadevne storitve zagotavlja finančni posrednik ali drug subjekt). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Poročanje in ciljni rezultati |
Finančni posredniki organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predložijo informacije v standardizirani obliki in obsegu. Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, na podlagi katerih finančni posrednik izpolni pogoje člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja v skladu z uredbo de minimis. Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa sklada ESI, ki financira finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati predhodne ocene. Pri posojilu za obnovo se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z regulativnimi zahtevami. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa sklada ESI (število gospodinjstev z izboljšano energijsko porabo glede na klasifikacijo, ocenjeno letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ...), so:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa |
Finančni posrednik splošno efektivno obrestno mero (kjer je primerno, tudi politiko zavarovanja s premoženjem), ki se končnim prejemnikom zaračuna v okviru posameznega upravičenega posojila, vključenega v portfelj, zniža tako, da izraža ugodne pogoje za financiranje in porazdelitev tveganja posojila za obnovo. Celotna finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v finančni instrument se prenese na končne prejemnike v obliki znižanja obrestne mere. Finančni posrednik spremlja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za končne prejemnike in o njem poroča v skladu z oddelkom o državni pomoči. To načelo je upoštevano v sporazumu o financiranju med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom. |
(1) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).
(2) Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:
|
(a) |
nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost. |
|
(b) |
Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi. |
|
(c) |
Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njimi: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njimi. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo. |
|
(d) |
Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja. |
|
(e) |
Omejitve sektorja IT. Raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane s programi ali rešitvami za elektronske podatke, ki so (i) izključno namenjeni: (a) podpori katere od dejavnosti, vključenih v omejene sektorje iz točk (a) do (d); (b) igram na srečo na internetu in spletnim igralnicam; ali (c) pornografiji, ali katerih (ii) namen je omogočiti (a) nezakonit vstop v omrežja z elektronskimi podatki; ali (b) nezakonito prenašanje elektronskih podatkov. |
|
(f) |
Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov, ali (ii) genetsko spremenjenimi organizmi (GSO). |
(3) Kot so opredeljena v Sklepu Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 kot prikrajšani državljani ali skupine z manj socialnimi ugodnostmi, ki si zaradi omejitev plačilne sposobnosti niso sposobni najti stanovanja po tržnih pogojih.