Šis dokumentas gautas iš interneto svetainės „EUR-Lex“
Dokumentas 32022L0431
Directive (EU) 2022/431 of the European Parliament and of the Council of 9 March 2022 amending Directive 2004/37/EC on the protection of workers from the risks related to exposure to carcinogens or mutagens at work
Direktiva (EU) 2022/431 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2022 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu
Direktiva (EU) 2022/431 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2022 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu
PE/89/2021/REV/2
UL L 88, 16.3.2022, p. 1—14
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Galioja
|
16.3.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 88/1 |
DIREKTIVA (EU) 2022/431 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 9. marca 2022
o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(2), točka (b), v povezavi s členom 153(1), točka (a), Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Cilj Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je varovati delavce pred tveganji za njihovo zdravje in varnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na delovnem mestu. Navedena direktiva vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev, s čimer določa usklajeno raven varovanja pred tveganji zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem. Namen teh minimalnih zahtev je zaščititi delavce na ravni Unije. Države članice lahko določijo strožje določbe. |
|
(2) |
Direktiva 2004/37/ES z določitvijo minimalnih zahtev za zaščito delavcev po vsej Uniji izboljšuje jasnost in prispeva k bolj enakim konkurenčnim pogojem za gospodarske subjekte v sektorjih, ki uporabljajo snovi, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive, s čimer dokazuje pomen ukrepanja Unije na tem področju. |
|
(3) |
V skladu z najnovejšimi znanstvenimi dokazi lahko reprotoksične snovi škodljivo vplivajo na spolno delovanje in plodnost pri odraslih moških in ženskah ter na razvoj potomcev. Podobno kot rakotvorne ali mutagene snovi tudi reprotoksične snovi vzbujajo veliko zaskrbljenost, saj bi lahko imele resne in nepopravljive učinke na zdravje delavcev. Zato bi morala Direktiva 2004/37/ES urejati tudi reprotoksične snovi, da bi se med drugim izboljšala skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter zagotovila podobna raven minimalne zaščite na ravni Unije. |
|
(4) |
Za večino reprotoksičnih snovi je z znanstvenega vidika mogoče opredeliti ravni, pod katerimi izpostavljenost nima škodljivih učinkov na zdravje. Zahteve glede zmanjšanja izpostavljenosti iz Direktive 2004/37/ES bi se morale uporabljati samo za reprotoksične snovi, za katere ni mogoče ugotoviti varne ravni izpostavljenosti in ki so v stolpcu za opombe Priloge III k Direktivi 2004/37/ES opredeljene kot snovi „brez praga“. Kar zadeva vse druge reprotoksične snovi, bi morali delodajalci zagotoviti, da se tveganje, povezano z izpostavljenostjo delavcev, zmanjša na minimum. |
|
(5) |
Glede na najnovejše znanstvene podatke so v posebnih primerih morda potrebne biološke mejne vrednosti za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo nekaterim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem. Biološke mejne vrednosti in ustrezne določbe bi bilo zato treba vključiti v Direktivo 2004/37/ES. |
|
(6) |
Načelo št. 10 evropskega stebra socialnih pravic (5), ki so ga 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast skupaj razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, delavcem zagotavlja pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu, kar vključuje varovanje pred izpostavljenostjo rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem na delovnem mestu. |
|
(7) |
Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so pomemben element splošne ureditve za varovanje delavcev, določene v Direktivi 2004/37/ES, in ne smejo biti presežene. Mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe bi morale biti določene za vse rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi, za katere razpoložljivi podatki, vključno s posodobljenimi znanstvenimi in tehničnimi podatki, to omogočajo. |
|
(8) |
Za mutagene snovi in večino rakotvornih snovi je znanstveno nemogoče opredeliti ravni, pod katerimi izpostavljenost ne bi imela škodljivih zdravstvenih učinkov. Čeprav določitev mejnih vrednosti za izpostavljenost na delovnem mestu v zvezi z rakotvornimi in mutagenimi snovmi iz Direktive 2004/37/ES ne izloči povsem tveganj za zdravje in varnost delavcev, ki se pojavijo zaradi izpostavljenosti pri delu (v nadaljnjem besedilu: preostalo tveganje), kljub vsemu s postopnim in ciljno usmerjenim pristopom, ki je bil sprejet v navedeni direktivi, prispeva k bistvenemu zmanjšanju tveganj, ki se pojavijo zaradi takšne izpostavljenosti. |
|
(9) |
Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost ne vplivajo na druge obveznosti, ki jih imajo delodajalci na podlagi Direktive 2004/37/ES, na primer zmanjšanje uporabe rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snovi na delovnem mestu, preprečevanje ali zmanjšanje izpostavljenosti delavcev rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem, ali ukrepe, ki bi jih bilo treba izvajati v ta namen. Navedeni ukrepi bi morali vključevati, kolikor je to mogoče s tehničnega vidika, zamenjavo rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali ki je manj nevaren za zdravje delavcev, ter uporabo zaprtega sistema, ali druge ukrepe za zmanjšanje ravni izpostavljenosti delavcev. |
|
(10) |
Delavci, kadar so izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, vključno s tistimi, ki jih vsebujejo nekatera nevarna zdravila, morajo biti zadostno in ustrezno usposobljeni. Usposabljanje, ki ga mora delodajalec zagotoviti na podlagi člena 11 Direktive 2004/37/ES, bi bilo treba prilagoditi tako, da se upošteva novo ali spremenjeno tveganje, zlasti kadar so delavci izpostavljeni novim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem ali več različnim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, vključno z nevarnimi zdravili, ali v primeru spreminjajočih se okoliščin, povezanih z delom. |
|
(11) |
Nekatera nevarna zdravila vsebujejo eno ali več snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A ali 1B), mutagene snovi (kategorija 1A ali 1B) ali snovi, strupene za razmnoževanje, (kategorija 1A ali 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zato spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES. Jasne in posodobljene informacije o tem, ali zdravilo izpolnjuje ta merila, pa delavcem, delodajalcem ali izvršilnim organom niso lahko dostopne. Za zagotovitev pravilnega izvajanja Direktive 2004/37/ES ter jasnosti v zvezi z uporabo in tveganji, povezanih z ravnanjem s temi nevarnimi zdravili, je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi delodajalcem pomagali prepoznati ta zdravila. Komisija bo v skladu s sporočilom Komisije z dne 28. junija 2021 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 zagotovila smernice, vključno o usposabljanju, protokolih, nadzoru in spremljanju, za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim zdravilom. |
|
(12) |
V zvezi z oceno tveganja iz člena 3 Direktive 2004/37/ES bi morali delodajalci pri ocenjevanju izpostavljenosti nevarnim zdravilom, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive, posebno pozornost nameniti temu, da zahteva po nadomestitvi takih zdravil ne bi škodovala zdravju pacientov. |
|
(13) |
Ta direktiva izboljšuje varovanje zdravja in varnosti delavcev na delovnem mestu. Nove mejne vrednosti bi bilo treba v Direktivi 2004/37/ES določiti ob upoštevanju razpoložljivih informacij, vključno s posodobljenimi znanstvenimi in tehničnimi podatki, utemeljene pa bi morale biti tudi na temeljiti oceni socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivosti protokolov in tehnik merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu. Navedene informacije bi morale po možnosti vključevati podatke o preostalih tveganjih za zdravje delavcev, mnenja Odbora za oceno tveganja (RAC) pri Evropski agenciji za kemikalije, ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 1907/2006 (ECHA), ter mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, ustanovljenega s Sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 (7) (ACSH). Informacije v zvezi s preostalim tveganjem, ki so javno dostopne na ravni Unije, so dragocena podlaga za nadaljnje delo, da bi omejili tveganja zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem. |
|
(14) |
Komisija bi morala naročiti ACSH, da na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, nadalje preuči možnost sprejetja metodologije na podlagi tveganja, da bi določili mejne vrednosti za raven izpostavljenosti, ki ustreza tveganju škodljivega učinka na zdravje, kot je rak, vključno z možnostjo določitve mejnih vrednosti v razponu med zgornjo in spodnjo ravnjo tveganja. |
|
(15) |
V skladu s priporočili odborov RAC in ACSH se, kadar je to mogoče, določijo mejne vrednosti za izpostavljenost z vdihavanjem, in sicer glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost), za nekatere rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi pa glede na krajše referenčno obdobje, praviloma na petnajstminutno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za kratkoročno izpostavljenost), da bi, kolikor je mogoče, omejili vplive, ki se pojavijo zaradi kratkoročne izpostavljenosti. |
|
(16) |
Za zagotovitev najvišje možne stopnje varovanja je pri vseh rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh treba upoštevati tudi druge načine absorpcije, ne samo z vdihavanjem, vključno z možnostjo vnosa prek kože. Dodatni podatki o nevarnih snoveh in zmeseh so določeni v Uredbi (ES) št. 1272/2008. |
|
(17) |
Ocena učinkov rakotvornih snovi, za katere velja ta direktiva, na zdravje temelji na ustreznem znanstvenem strokovnem znanju, ki ga je zagotovil RAC. RAC na podlagi sporazuma o ravni storitve, ki sta ga podpisala Generalni direktorat Komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje in ECHA, podaja znanstvene ocene toksikološkega profila vsake od izbranih prednostnih kemičnih snovi, kar zadeva njihove škodljive učinke na zdravje delavcev. |
|
(18) |
Akrilonitril izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 in je zato rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je za to rakotvorno snov mogoče določiti mejno vrednost za dolgo- in kratkoročno izpostavljenost. Akrilonitril je mogoče absorbirati tudi prek kože. Zato je primerno v okviru obsega uporabe Direktive 2004/37/ES določiti mejno vrednost za akrilonitril ter mu dodati opombo glede vnosa prek kože. ACSH se je na podlagi mnenja RAC strinjal, da bi bilo biološko spremljanje za akrilonitril koristno. To bi bilo treba upoštevati pri razvoju smernic za praktično uporabo biološkega spremljanja. |
|
(19) |
Kar zadeva akrilonitril, bo kratkoročno morda težko spoštovati mejno vrednost 1 mg/m3 (0,45 ppm) in mejno vrednost za kratkoročno izpostavljenost 4 mg/m3 (1,8 ppm). Uvesti bi bilo treba štiriletno prehodno obdobje po začetku veljavnosti te direktive, po koncu katerega bi se morale uporabljati te mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. |
|
(20) |
Nikljeve spojine izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato so rakotvorne snovi v smislu Direktive 2004/37/ES. Na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je mogoče določiti mejno vrednost za to skupino rakotvornih snovi. Izpostavljenost nikljevim spojinam na delovnem mestu lahko povzroči tudi preobčutljivost kože in dihalnega trakta. Zato je primerno v okviru obsega uporabe Direktive 2004/37/ES določiti mejne vrednosti za delce, ki se jih lahko vdihuje, in respirabilno frakcijo nikljevih spojin ter dodati opombo glede preobčutljivosti kože in dihal. |
|
(21) |
Kar zadeva nikljeve spojine, bi bilo morda mejni vrednosti 0,01 mg/m3 za respirabilno frakcijo in 0,05 mg/m3 za delce, ki se jih lahko vdihuje, v številnih sektorjih ali postopkih, zlasti taljenje, rafinerije in varjenje, težko spoštovati. Poleg tega je mogoče za spojine šestvalentnega kroma in nikljeve spojine uporabiti enake ukrepe za obvladovanje tveganj, zato bi bilo treba uskladiti prehodne ukrepe, namenjene zmanjšanju izpostavljenosti tema skupinama rakotvornih snovi. Tako bi bilo treba uvesti prehodno obdobje do vključno 17. januarja 2025, med katerim bi se morala za delce nikljevih spojin, ki se jih lahko vdihuje, uporabljati mejna vrednost 0,1 mg/m3. Prehodno obdobje bi zagotovilo uskladitev z datumom uporabe mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za spojine šestvalentnega kroma, sprejete v Direktivi (EU) 2017/2398 Evropskega parlamenta in Sveta (8). |
|
(22) |
Benzen izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1A) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Benzen je mogoče absorbirati tudi prek kože. Mejno vrednost, določeno v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES za benzen, bi bilo treba revidirati glede na novejše znanstvene podatke, poleg tega pa je primerno ohraniti opombo glede vnosa prek kože. ACSH se je na podlagi mnenja RAC strinjal, da bi bilo biološko spremljanje za benzen koristno. To bi bilo treba upoštevati pri razvoju smernic za praktično uporabo biološkega spremljanja. |
|
(23) |
Kar zadeva benzen, bo v nekaterih sektorjih kratkoročno morda težko spoštovati revidirano mejno vrednost 0,2 ppm (0,66 mg/m3). Zato bi bilo treba uvesti štiriletno prehodno obdobje po začetku veljavnosti te direktive. Kot prehodni ukrep bi se morala mejna vrednost 1 ppm (3,25 mg/m3) iz Direktive (EU) 2019/130 Evropskega parlamenta in Sveta (9) še naprej uporabljati do 5. aprila 2024, prehodna mejna vrednost 0,5 ppm (1,65 mg/m3) pa bi se morala uporabljati od 5. aprila 2024 do 5. aprila 2026. |
|
(24) |
Mejno vrednost za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje, iz Priloge III k Direktivi (EU) 2017/2398 bi bilo treba revidirati ob upoštevanju ocen Komisije na podlagi Direktive 2004/37/ES ter najnovejših znanstvenih in tehničnih podatkov. |
|
(25) |
Komisija je opravila dvostopenjsko posvetovanje med socialnimi partnerji na ravni Unije v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Posvetovala se je tudi z ACSH, ki je sprejel mnenja za vse prednostne snovi, na katere se nanaša ta direktiva, ter predlagal eno ali več zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za vsako od njih in opombe, kjer je to ustrezno. |
|
(26) |
Mejne vrednosti, določene v tej direktivi, je treba redno nadzorovati in pregledovati, da se zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006. Komisija bo v tesnem sodelovanju z ACSH zlasti za benzen ocenila izvedljivost nadaljnjega zmanjšanja mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, pri tem pa bo upoštevala mnenje RAC iz leta 2018 in morebitne nove pomembne informacije. |
|
(27) |
Ker cilja te direktive, in sicer varovanja delavcev pred tveganji, ki ogrožajo njihovo zdravje in varnost, ki se pojavijo ali bi se lahko pojavila zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, vključno s preprečevanjem takšnih tveganj, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
(28) |
Ker se ta direktiva nanaša na varovanje zdravja in varnosti delavcev na delovnem mestu, bi morala biti prenesena v nacionalno zakonodajo v dveh letih po datumu začetka njene veljavnosti. |
|
(29) |
Direktivo 2004/37/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2004/37/ES
Direktiva 2004/37/ES se spremeni:
|
(1) |
naslov se nadomesti z naslednjim: „DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)“; |
|
(2) |
v členu 1(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „1. Cilj te direktive je varovanje delavcev pred tveganji, ki ogrožajo njihovo zdravje in varnost, ki se pojavijo ali bi se lahko pojavila zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu, vključno s preprečevanjem takih tveganj.“; |
|
(3) |
člen 2 se spremeni:
|
|
(4) |
člen 3 se spremeni:
|
|
(5) |
v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Delodajalec zmanjša uporabo rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi na delovnem mestu zlasti tako, da jo nadomesti, če je to tehnično možno, s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki pod pogoji uporabe ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje in varnost delavcev.“; |
|
(6) |
člen 5 se spremeni:
|
|
(7) |
v členu 6, prvi odstavek, se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:
|
|
(8) |
člen 10(1) se spremeni:
|
|
(9) |
člen 11 se spremeni:
|
|
(10) |
člen 14 se spremeni:
|
|
(11) |
v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. V zvezi z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi se seznam iz člena 12, točka (c), in zdravstvena kartoteka iz člena 14(4) hranita vsaj 40 let po koncu izpostavljenosti v skladu z nacionalnim pravom ali prakso. 1a. V zvezi z reprotoksičnimi snovmi se seznam iz člena 12, točka (c), in zdravstvena kartoteka iz člena 14(4) hranita vsaj pet let po koncu izpostavljenosti v skladu z nacionalnim pravom ali prakso.“; |
|
(12) |
člen 16 se spremeni:
|
|
(13) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 16a Določitev reprotoksičnih snovi brez praga in s pragom Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 153(2), točka (b), PDEU v stolpcu za opombe Priloge III k tej direktivi na podlagi razpoložljivih znanstvenih in tehničnih podatkov določita, ali se reprotoksična snov uvršča med reprotoksične snovi brez praga ali med reprotoksične snovi s pragom.“; |
|
(14) |
v členu 17 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17a za vnos strogo tehničnih sprememb v Prilogo II, da se upoštevajo tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nove ugotovitve v zvezi z rakotvornimi, mutagenimi ali reprotoksičnimi snovmi.“; |
|
(15) |
člen 18a se nadomesti z naslednjim: „Člen 18a Ocenjevanje Komisija v okviru naslednje ocene izvajanja te direktive med ocenjevanjem iz člena 17a Direktive 89/391/EGS oceni tudi to, ali je treba spremeniti mejno vrednost za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje. Komisija ta postopek začne leta 2022 in nato po potrebi predlaga potrebne spremembe in spremembe v zvezi s to snovjo v naknadni reviziji te direktive. Komisija najpozneje 11. julija 2022 preuči možnost spremembe te direktive, da se dodajo določbe o kombinaciji mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v zraku in biološki mejni vrednosti za kadmij in njegove anorganske spojine.“; Komisija najpozneje do 31. decembra 2022 po potrebi po posvetovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu (ACSH), ob upoštevanju obstoječih priporočil različnih agencij, deležnikov in Svetovne zdravstvene organizacije o prednostnih rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, za katere so potrebne mejne vrednosti, predstavi akcijski načrt za določitev novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za vsaj 25 snovi, skupin snovi ali snovi, ki nastanejo v postopku. Komisija po potrebi in ob upoštevanju akcijskega načrta, najnovejših znanstvenih dognanj in po posvetovanju z ACSH brez odlašanja predstavi zakonodajne predloge na podlagi člena 16. Komisija po potrebi in najpozneje 5. aprila 2025 ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po ustreznem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi opredelitev in okvirni seznam nevarnih zdravil ali snovi, ki jih vsebujejo, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov kategorije 1A ali 1B iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, mutagena snov ali snov, strupena za razmnoževanje. Komisija po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2022 pripravi smernice Unije za pripravo, dajanje in odstranjevanje nevarnih zdravil na delovnem mestu. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA in jih ustrezni pristojni organi razširijo po vseh državah članicah. Komisija po potrebi po prejemu mnenja ACSH ob upoštevanju obstoječe metodologije za določanje mejnih vrednosti rakotvornih snovi v nekaterih državah članicah in mnenja ACSH opredeli zgornjo in spodnjo raven tveganja. Komisija najpozneje 12 mesecev po prejemu mnenja ACSH in po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi smernice Unije o metodologiji za določitev mejnih vrednosti na podlagi tveganja. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA, ustrezni pristojni organi pa jih razširjajo v vseh državah članicah. Komisija ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2024 po potrebi predlaga mejno vrednost za kobalt in anorganske kobaltove spojine.“; |
|
(16) |
v Prilogi II se točka 1 nadomesti z naslednjim:
|
|
(17) |
Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi. |
Člen 2
Prenos
1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 5. aprila 2024. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 9. marca 2022
Za Evropski parlament
predsednik
R. METSOLA
Za Svet
predsednik
C. BEAUNE
(1) UL C 56, 16.2.2021, str. 63.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. februarja 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 3. marca 2022.
(3) Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).
(4) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(5) UL C 428, 13.12.2017, str. 10.
(6) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(7) Sklep Sveta z dne 22. julija 2003 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (UL C 218, 13.9.2003, str. 1).
(8) Direktiva (EU) 2017/2398 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (UL L 345, 27.12.2017, str. 87).
(9) Direktiva (EU) 2019/130 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (UL L 30, 31.1.2019, str. 112).
PRILOGA
Priloge k Direktivi 2004/37/ES se spremenijo:
|
(1) |
v Prilogi III se spremeni točka A:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(2) |
vstavi se naslednja priloga: „PRILOGA IIIa BIOLOŠKE MEJNE VREDNOSTI IN UKREPI ZDRAVSTVENEGA NADZORA (Člen 16(4))
|
(1) Številka ES, npr. z evropskega seznama obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS), evropskega seznama novih snovi (ELINCS) ali bivšega polimera (NLP), je uradna številka snovi v Evropski uniji, kot je opredeljeno v Delu 1, razdelek 1.1.1.2, Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.
(2) Št. CAS: številka po seznamu Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov.
(3) Merjeno ali izračunano glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (TWA).
(4) Mejna vrednost za kratkoročno izpostavljenost (STEL). Mejna vrednost, ki pri izpostavljenosti ne bi smela biti prekoračena in se nanaša na 15-minutno obdobje, razen kadar je drugače določeno.
(5) mg/m3 = miligrami na kubični meter zraka pri 20 °C in 101,3 kPa (760 mm živega srebra).
(6) ppm = delcev na milijon v volumnu zraka (ml/m3).
(7) f/ml = vlakna na mililiter.
(8) Možna je dodatna znatna obremenitev telesa prek izpostavljenosti kože.
(9) Snov lahko povzroči preobčutljivost kože.
(10) Respirabilna frakcija, merjena kot nikelj.
(11) Delci, ki se jih lahko vdihuje, merjeni kot nikelj.
(12) Snov lahko povzroči preobčutljivost kože in dihalnega trakta.
(13) Delci, ki se jih lahko vdihuje.“;
Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o področju uporabe Direktive 2004/37/ES
Evropski parlament in Svet se strinjata, da nevarna zdravila, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A ali 1B), mutagene snovi (kategorija 1A ali 1B) ali snovi, strupene za razmnoževanje (kategorija 1A ali 1B), v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES. Za nevarna zdravila se zato uporabljajo vse zahteve iz Direktive 2004/37/ES.