27.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/27

(1)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je 24. julija 2014 objavil Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 9 Finančni instrumenti (MSRP 9). Cilj MSRP 9 je izboljšati finančno poročanje o finančnih instrumentih, saj naj bi prispeval k reševanju težav, ki so se med finančno krizo pojavile na tem področju. MSRP 9 je predvsem odgovor na poziv držav G20 po bolj v prihodnost usmerjenem modelu za pripoznavanje pričakovanih kreditnih izgub iz finančnih sredstev. V zvezi s pripoznavanjem pričakovanih kreditnih izgub iz finančnih sredstev nadomešča mednarodni računovodski standard (MRS) 39.

(2)

Komisija je MSRP 9 sprejela z Uredbo Komisije (EU) 2016/2067 (4). V skladu z navedeno uredbo morajo vse kreditne institucije in investicijska podjetja (v nadaljnjem besedilu: institucije), ki uporabljajo MSRP za pripravo svojih finančnih izkazov, uporabljati MSRP 9 od začetka svojega prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2018 ali po tem datumu.

(3)

Uporaba MSRP 9 lahko pripelje do nenadnega znatnega povečanja rezervacij za pričakovane kreditne izgube in zato tudi do nenadnega zmanjšanja navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucij. Ker Baselski odbor za bančni nadzor trenutno preučuje možnost dolgoročnejše regulativne obravnave rezervacij za pričakovane kreditne izgube, bi bilo treba v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) uvesti prehodno ureditev, ki bi institucijam omogočala, da zmanjšajo morebiten precejšnji negativni učinek obračunavanja pričakovanih kreditnih izgub na navadni lastniški temeljni kapital.

(4)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 6. oktobra 2016 o Mednarodnem standardu računovodskega poročanja MSRP 9 (6) pozval k postopnemu uvajanju, ki bi zmanjšalo učinek novega modela oslabitve iz MSRP 9.

(5)

Kadar začetna bilanca stanja institucije na dan, ko prvič uporabi MSRP 9, v primerjavi s končno bilanco stanja na predhodni dan odraža znižanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi večjih rezervacij za pričakovane kreditne izgube, vključno s popravkom vrednosti za izgubo za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A k MSRP 9 iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1126/2008 (7) (v nadaljnjem besedilu: Priloga v zvezi z MSRP 9), bi bilo treba instituciji dovoliti, da v prehodnem obdobju k navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu doda delež povečanih rezervacij za pričakovane kreditne izgube. To prehodno obdobje bi moralo trajati največ pet let, začeti pa bi se moralo leta 2018. Delež rezervacij za pričakovane kreditne izgube, ki ga je mogoče dodati navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu, bi bilo treba postopoma zmanjšati na nič, da bi zagotovili polno izvajanje MSRP 9 takoj po koncu prehodnega obdobja. Učinek rezervacij za pričakovane kreditne izgube na navadni lastniški temeljni kapital v prehodnem obdobju ne bi smel biti povsem nevtraliziran.

(6)

Institucije bi se morale odločiti, ali bodo uporabile to prehodno ureditev, in o tem obvestiti pristojni organ. V prehodnem obdobju bi institucija morala imeti možnost, da enkrat spremeni svojo prvotno odločitev, vendar bi morala v ta namen predhodno pridobiti dovoljenje pristojnega organa, ki bi moral zagotoviti, da vzroki za takšno odločitev ne bi izhajali iz regulativne arbitraže.

(7)

Ker bi se rezervacije za pričakovane kreditne izgube, nastale po dnevu, ko institucija prvič uporabi MSRP 9, lahko nepričakovano povečale zaradi poslabšanja makroekonomskih obetov, bi bilo treba v takšnih primerih institucije dodatno razbremeniti.

(8)

Institucije, ki se odločijo za uporabo prehodne ureditve, bi morale prilagoditi izračun regulativnih postavk, na katere neposredno vplivajo rezervacije za pričakovane kreditne izgube, da bi zagotovili, da niso deležne neprimernih kapitalskih olajšav. Na primer, posebne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki zmanjšajo vrednost izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa za kreditno tveganje, bi bilo treba zmanjšati s faktorjem, ki bo imel učinek na povečanje vrednosti izpostavljenosti. S tem bi zagotovili, da institucija ne bi imela hkrati ugodnosti od povečanja navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi prehodne ureditve in zmanjšanja vrednost izpostavljenosti.

(9)

Institucije, ki se odločijo za uporabo prehodne ureditve za MSRP 9, določene v tej uredbi, bi morale javno razkriti svoj kapital, kapitalske količnike in količnike finančnega vzvoda z uporabo te prehodne ureditve in brez nje, da bi javnosti omogočili ugotovitev učinka te ureditve.

(10)

Primerno je določiti tudi prehodno ureditev za izvzetje iz omejitve velikih izpostavljenosti, ki je na voljo za izpostavljenosti določenemu dolgu javnega sektorja držav članic, denominiranemu v domači valuti katere koli države članice. Prehodno obdobje bi moralo trajati tri leta z začetkom 1. januarja 2018 za tovrstne izpostavljenosti, nastale 12. decembra 2017 ali pozneje, medtem ko bi morala biti predhodna pravila za izvzetje tovrstnih izpostavljenosti, nastale pred navedenim datumom, še naprej veljavna.

(11)

Da se zagotovi uporaba prehodne ureditve iz te uredbe od 1. januarja 2018, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(12)

Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 473a

Uvedba MSRP 9

1.   Z odstopanjem od člena 50 in do konca prehodnega obdobja iz odstavka 6 tega člena, lahko naslednji subjekti navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajo znesek, izračunan v skladu s tem odstavkom:

Znesek iz prvega pododstavka, se izračuna kot vsota naslednjega:

(a)

pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, se znesek (ABSA) izračuna v skladu z naslednjo formulo: pri čemer je: A2,SA = znesek, izračunan v skladu z odstavkom 2; A4,SA = znesek, izračunan v skladu z odstavkom 4 na podlagi zneskov, izračunanih v skladu z odstavkom 3; f= veljavni faktor, določen v odstavku 6; t= povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneskov A2,SA in A4,SA;

(b)

pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, se znesek (ABIRB) izračuna v skladu z naslednjo formulo: pri čemer je: A2,IRB = znesek, izračunan v skladu z odstavkom 2, prilagojen v skladu s točko (a) odstavka 5; A4,IRB = znesek, izračunan v skladu z odstavkom 4 na podlagi zneskov, izračunanih v skladu z odstavkom 3 in prilagojenih v skladu s točkama (b) in (c) odstavka 5; f= veljavni faktor, določen v odstavku 6; t= povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneskov A2,IRB in A4,IRB.

2.   Institucije zneska A2,SA in A2,IRB iz točk (a) oziroma (b) drugega pododstavka odstavka 1 kot večjega od zneskov iz točk (a) in (b) tega odstavka ločeno izračunajo za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, in za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3:

3.   Institucije znesek, za katerega znesek iz točke (a) presega znesek iz točke (b) izračunajo ločeno za svoje izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, in za svoje izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3:

4.   Za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, pri katerih znesek, določen v skladu s točko (a) odstavka 3, presega znesek iz točke (b) odstavka 3, institucije določijo, da je vrednost A4,SA enaka razliki med tema zneskoma, v nasprotnem primeru pa določijo, da je vrednost A4,SA enaka nič.

Za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, pri katerih znesek, določen v skladu s točko (a) odstavka 3, po uporabi točke (b) odstavka 5, presega znesek za te izpostavljenosti iz točke (b) odstavka 3 po uporabi točke (c) odstavka 5, institucije določijo, da je vrednost A4,IRB enaka razliki med tema zneskoma, v nasprotnem primeru pa določijo, da je vrednost A4,IRB enaka nič.

5.   Pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, institucije uporabijo odstavke 2 do 4, kot sledi:

6.   Institucije pri izračunu zneskov ABSA oziroma ABIRB iz točke (a) oziroma (b) drugega pododstavka odstavka 1 uporabljajo naslednje faktorje:

Institucije, katerih poslovno leto se začne po 1. januarju 2018, vendar pred 1. januarjem 2019, datume iz točk (a) do (e) iz prvega pododstavka prilagodijo svojemu poslovnemu letu, prilagojene datume pa sporočijo pristojnemu organu in jih javno razkrijejo.

Institucije, ki začnejo računovodske standarde iz odstavka 1 uporabljati 1. januarja 2019 ali po tem datumu, uporabijo ustrezne faktorje v skladu s točkami (b) do (e) prvega pododstavka, začenši s faktorjem, ki ustreza letu prve uporabe teh računovodskih standardov.

7.   Kadar institucija navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu doda znesek v skladu z odstavkom 1 tega člena, preračuna vse zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, ki se nanašajo na katero od spodnjih postavk, ne da bi upoštevala učinke rezervacij za pričakovane kreditne izgube, ki jih je dodala navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu, na zadevne postavke:

(b)

vrednost izpostavljenosti, določeno v skladu s členom 111(1), pri čemer se posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, za katere se zmanjša vrednost izpostavljenosti, pomnožijo z naslednjim prilagoditvenim faktorjem (sf): pri čemer je: ABSA = znesek, izračunan v skladu s točko (a) drugega pododstavka odstavka 1; RASA = skupni znesek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja;

8.   Institucije, ki se odločijo za uporabo prehodne ureditve iz tega člena, v obdobju iz odstavka 6 tega člena, poleg razkritja zahtevanih informacij iz dela 8 razkrijejo tudi zneske kapitala, navadnega lastniškega temeljnega kapitala in temeljnega kapitala, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala, količnik skupnega kapitala in količnik finančnega vzvoda, ki bi jih imele, če ne bi uporabile tega člena.

9.   Institucija se odloči, ali bo v prehodnem obdobju uporabila ureditev iz tega člena, in o svoji odločitvi do 1. februarja 2018 obvesti pristojni organ. Če je institucija dobila predhodno dovoljenje pristojnega organa, lahko v prehodnem obdobju enkrat spremeni svojo prvotno odločitev. Institucije javno razkrijejo vsako odločitev, sprejeto v skladu s tem pododstavkom.

Institucija, ki se je odločila, da bo uporabila prehodno ureditev iz tega člena, se lahko odloči, da ne bo uporabila odstavka 4; in v tem primeru o svoji odločitvi do 1. februarja 2018 obvesti pristojni organ. V takšnem primeru institucija določi vrednost A4 iz odstavka 1 na nič. Če je institucija dobila predhodno dovoljenje pristojnega organa, lahko v prehodnem obdobju enkrat spremeni svojo prvotno odločitev. Institucije javno razkrijejo vsako odločitev, sprejeto v skladu s tem pododstavkom.

10.   EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 do 30. junija 2018 pripravi smernice glede zahtev po razkritju iz tega člena.“;

(2)

v členu 493 se dodajo naslednji odstavki:

„4.   Z odstopanjem od člena 395(1) lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da upoštevajo vse izpostavljenosti iz odstavka 5 tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 6 tega člena, v višini naslednjih omejitev:

Omejitve iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se uporabljajo za vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinka zmanjšanja kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403.

5.   Prehodna ureditev iz odstavka 4 se uporablja za naslednje izpostavljenosti:

Za namene točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se prehodna ureditev iz odstavka 4 tega člena uporablja le za aktivne postavke in druge izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja, oziroma za katere ti jamčijo, in ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, enot regionalne ali lokalne ravni v skladu s členom 116(4). Kadar se aktivne postavke in druge izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja, oziroma za katere ti jamčijo, obravnavajo kot izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni v skladu s členom 116(4), se prehodna ureditev iz odstavka 4 tega člena uporablja le, kadar se izpostavljenosti do zadevne enote regionalne ali lokalne ravni obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države v skladu s členom 115(2).

6.   Prehodna ureditev iz odstavka 4 tega člena se uporablja samo, kadar izpostavljenost iz odstavka 5 tega člena izpolnjuje vse naslednje pogoje:

7.   Izpostavljenost iz odstavka 5 tega člena, ki je nastala pred 12. decembrom 2017 in ki ji je bila 31. decembra 2017 dodeljena utež tveganja 0 % v skladu s členom 495(2), se izvzame iz uporabe člena 395(1).“.