EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Načrt za enotni evropski prometni prostor: na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu

Promet je ključnega pomena za naše gospodarstvo in družbo. Posameznikom omogoča, da prosto potujejo, zagotavlja prenos blaga po celotni celini ter ustvarja rast in delovna mesta. Hkrati pa mora biti promet trajnostno naravnan, saj se sooča z vse več omejitvami z vidika virov in varstva okolja.

AKT

Bela knjiga: Načrt za enotni evropski prometni prostor - na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011) 144 final z dne 28. marca 2011)

POVZETEK

Promet je ključnega pomena za naše gospodarstvo in družbo. Posameznikom omogoča, da prosto potujejo, zagotavlja prenos blaga po celotni celini ter ustvarja rast in delovna mesta. Hkrati pa mora biti promet trajnostno naravnan, saj se sooča z vse več omejitvami z vidika virov in varstva okolja.

KAJ JE NAMEN NAČRTA?

Načrt opredeljuje 40 akcijskih točk in navaja 131 dejanskih pobud za naslednje desetletje, s katerimi naj bi zgradili konkurenčen prometni sistem, ki bo odstranil glavna ozka grla ter omogočal učinkovito in varno gibanje oseb in blaga po celotni Evropski uniji (EU). S temi predlogi naj bi zmanjšali odvisnost EU od uvoza nafte, do leta 2030 v mestih glavnih urbanih središč dosegli mobilnost skoraj brez izpustov CO2 in do leta 2050 zmanjšali izpuste ogljika iz prometa za 60 %.

KLJUČNE TOČKE

Načrt določa naslednje cilje za usmerjanje politike:

  • prepoloviti rabo bencinskih in dizelskih avtomobilov v mestih do leta 2030, jih v mestih postopoma odpraviti do leta 2050 in do leta 2030 v mestih vzpostaviti mobilnost brez izpustov CO2,
  • povečati uporabo trajnostnih goriv z nizko vsebnostjo ogljika v letalskem prometu za 40 % do leta 2050,
  • zmanjšati emisije CO2 v EU, ki nastajajo zaradi goriv iz ladij za 40 % do leta 2050,
  • poskrbeti, da 30 % cestnega tovornega prevoza nad 300 km do leta 2030 preide na železniški ali vodni promet ter več kot 50 % do leta 2050,
  • do leta 2030 potrojiti dolžino obstoječega železniškega omrežja za visoke hitrosti. Večina potniškega prometa na srednje razdalje bi do leta 2050 morala potekati po železnici.
  • do leta 2030 vzpostaviti v celoti funkcionalno osrednje omrežje TEN-T na ravni EU, ki bo vključevalo vse oblike prevoza,
  • do leta 2050 povezati vsa glavna letališča z železniškim omrežjem, ključnimi pristanišči ter sistemom celinskih plovnih poti,
  • vzpostaviti sisteme za prometno upravljanje različnih oblik, kot sta železniški promet in cestni promet,
  • do leta 2020 razviti multimodalni prometni sistem za obveščanje, upravljanje in plačevanje,
  • do leta 2020 prepoloviti število ponesrečencev v nesrečah na cesti in jih do leta 2050 zmanjšati na skoraj nič,
  • polno uporabiti načeli „uporabnik plača“ (kdor infrastrukturo uporablja, zanjo plača) in „onesnaževalec plača“ (kdor onesnažuje, plača za to).

Ta celovita strategija za promet si prizadeva vzpostaviti konkurenčen prometni sistem, ki bi povečal mobilnost, odpravil glavne ovire na ključnih področjih ter spodbudil rast in zaposlovanje do leta 2050. Dopolnjujejo ga naslednje pobude:

Več informacij je na voljo na spletnih straneh Evropske komisije o prometnih temah: spletna stran o Evropskih strategijah.

Zadnja posodobitev 08.05.2015

Top