Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Zdravstveno varstvo v drugih državah EU – pravice pacientov

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Languages and formats available
Multilingual display
Text

Zdravstveno varstvo v drugih državah EU – pravice pacientov

POVZETEK:

Direktiva 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

  • Določa pogoje, pod katerimi lahko pacient potuje v drugo državo EU, da prejme varno in visokokakovostno zdravstveno oskrbo in mu stroške povrne njegov sistem zdravstvenega zavarovanja.
  • Spodbuja tudi sodelovanje med nacionalnimi sistemi zdravstvenega varstva.

KLJUČNE TOČKE

  • Država EU, ki opravi zdravljenje, mora zagotoviti, da:
    • dobijo pacienti vse potrebne informacije za sprejem ozaveščene odločitve,
    • so vzpostavljeni pregledni pritožbeni postopki,
    • so vzpostavljeni sistemi zavarovanja poklicne odgovornosti ali podobna jamstva,
    • se spoštuje zasebnost osebnih podatkov,
    • imajo pacienti dostop do pisne ali elektronske dokumentacije o opravljenem zdravljenju,
    • so cene zdravstvenega varstva enake kot za domače paciente.
  • Država EU, v kateri je pacient zavarovan, mora zagotoviti, da:
    • se povrnejo stroški opravljenega zdravstvenega varstva,
    • so na voljo informacije o pacientovih pravicah in upravičenjih,
    • imajo pacienti dostop do nadaljnje medicinske oskrbe, ki bi bila potrebna,
    • imajo pacienti dostop do svoje zdravstvene dokumentacije.
  • Obstajajo nacionalne kontaktne točke, ki zagotavljajo informacije in posvetovanje z organizacijami pacientov ter izvajalci zdravstvenega varstva in nosilci zdravstvenega zavarovanja.
  • Izvajalci zdravstvenega varstva dajejo pacientom informacije, vključno o:
    • možnostih zdravljenja,
    • razpoložljivosti,
    • kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo,
    • cenah,
    • njihovi odobritvi ali registracijskem statusu.
  • Pacientova domača država mora povrniti stroške zdravljenja v skladu s cenami, ki jih uporablja doma. Lahko se odloči, da povrne tudi potne stroške in stroške nastanitve.
  • Pacient lahko zahteva predhodno odobritev svoje države, preden gre na zdravljenje v tujino. To je morda potrebno, če zdravstvena oskrba vključuje najmanj eno nočitev v bolnišnici in/ali uporabo visoko specializirane in drage medicinske opreme ali pomeni posebno tveganje za pacienta ali prebivalce.
  • Nacionalni organ lahko zavrne izdajo predhodne odobritve, če meni, da lahko pacientu zagotovi potrebno zdravstveno varstvo v roku, ki je utemeljen z medicinskega vidika.
  • Zahtevki za zdravstveno varstvo v drugi državi EU se morajo obravnavati v razumnem roku.
  • Recepti, izdani v eni državi EU, so veljavni v drugi državi.
  • Nacionalni zdravstveni organi morajo sodelovati drug z drugim pri izvajanju zakonodaje in razvoju evropske referenčne mreže med izvajalci zdravstvenega varstva in strokovnimi centri.
  • Sodelovanje se razširja na obravnavo redkih bolezni, razvoj e-zdravja in ocenjevanje novih zdravstvenih tehnologij.
  • Zakonodaja ne pokriva dolgotrajne oskrbe, dodelitve in dostopa do organov ali cepljenja.
  • Direktiva ne vpliva na to, kako države EU organizirajo in financirajo svoj nacionalni zdravstveni sistem za svoje državljane.
  • Evropska komisija vsaka tri leta pripravi poročilo o tem, kako sistem deluje in kako se izvaja direktiva. Prvo poročilo je bilo sprejeto septembra 2015.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Veljati je začela 24. aprila 2011. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 25. oktobra 2013.

OZADJE

Razlog, da je treba pojasniti pravila za čezmejno zdravstveno varstvo, je v tem, da so bila pripravljena na podlagi posameznih sodb Sodišča Evropske unije v obdobju več kot 10 let. Direktiva je bila predložena posebej za to, da se pojasnijo pravice do zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz sodb Sodišča, ki temeljijo na členu 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in da se omogoči uporaba teh pravic v praksi. Cilj direktive je pojasniti odnos med njenimi pravili o čezmejnem zdravstvenem varstvu in obstoječem okviru, ki ga zagotavlja Uredba (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

Čezmejno zdravstvo: zakonodajni okvir

AKT

Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45–65)

Nadaljnje spremembe Direktive 2011/24/EU so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI AKTI

Izvedbena direktiva Komisije 2012/52/EU z dne 20. decembra 2012 o določitvi ukrepov za olajšanje priznavanja zdravniških receptov, predpisanih v drugi državi članici (UL L 356, 22.12.2012, str. 68–70)

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Poročilo Komisije o izvajanju Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (COM(2015) 421 final z dne 4. septembra 2015)

Delegirani sklep Komisije 2014/286/EU z dne 10. marca 2014 o določitvi meril in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati evropske referenčne mreže in izvajalci zdravstvenega varstva, ki se želijo pridružiti evropski referenčni mreži (UL L 147, 17.5.2014, str. 71–78)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/287/EU z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež (UL L 147, 17.5.2014, str. 79–87)

Izvedbeni sklep Komisije 2011/890/EU z dne 22. decembra 2011 o pravilih za vzpostavitev, upravljanje in delovanje mreže nacionalnih organov, pristojnih za e-zdravje (UL L 344, 28.12.2011, str. 48–50)

Izvedbeni sklep Komisije 2013/329/EU z dne 26. junija 2013 o pravilih za vzpostavitev, upravljanje in pregledno delovanje mreže nacionalnih organov ali teles, pristojnih za ocenjevanje zdravstvene tehnologije (UL L 175, 27.6.2013, str. 71–72)

Zadnja posodobitev 18.01.2016

Top