EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Zaščita otrok v digitalnem svetu

Pri uporabi medijev je bilo s strani potrošnikov, predvsem mladoletnikov, opaziti veliko sprememb. Slednji medije vedno pogosteje uporabljajo preko mobilnih naprav, vključno s spletnimi videoigrami, na spletu pa je zato vedno večje povpraševanje po storitvah na zahtevo. Kot nov pojav so čedalje bolj priljubljena socialna omrežja tako na individualni kot tudi na družbeni ravni. Obeta pa se še veliko sprememb. Ta nov razvoj mladoletnikom ponuja številne priložnosti, hkrati pa prinaša določene izzive glede zaščite mladoletnikov. Pričujoče poročilo povzema, kar je bilo narejenega na področju zaščite mladoletnikov v digitalnem svetu in navaja potrebne ukrepe za njeno krepitev.

AKT

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 13. septembra 2011 o uporabi Priporočila Sveta z dne 24. septembra 1998 o zaščiti mladoletnikov in človekovega dostojanstva ter Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do odgovora v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev z naslovom »O zaščiti otrok v digitalnem svetu« [COM(2011) 556 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu].

POVZETEK

Pričujoče poročilo ocenjuje ukrepe, izvedene v državah članicah, za zaščito otrok v okviru spletnih aktivnosti. Poročilo predstavlja nadaljevanje priporočila iz leta 2006 za varstvo mladoletnikov v zvezi z avdiovizualnimi in informacijskimi storitvami, ter priporočila iz leta 1998 za varstvo mladoletnikov in človeškega dostojanstva.

Nezakonita ali škodljiva vsebina

V poročilu je narejen pregled pobud držav članic, namenjenih boju proti diskriminacijskim, nezakonitim ali škodljivim vsebinam na spletu. Gre predvsem za zaveze ali kodekse ravnanja. Ti na primer predvidevajo prikaz ustrezne oznake na spletnih straneh.

Stopnja zaščite, ki jo zagotavlja tovrstna pobuda, pa kljub vsemu ostaja v posameznih državah članicah različna. Da bi bili obstoječi ukrepi učinkovitejši, bi jih bilo potrebno stalno spremljati.

Poleg tega, nezakonite ali škodljive vsebine običajno prihajajo iz drugih držav članic EU ali iz tretjih držav. Koordiniran pristop v evropskem in nato mednarodnem merilu bi omogočil uskladitev zaščite pred tovrstnimi vsebinami.

Dežurne telefonske številke

Evropska digitalna agenda predvideva, da bi do leta 2013 dežurne telefonske številke omogočale prijavo žaljivih ali škodljivih spletnih vsebin. Te dežurne telefonske številke naj bi bile sofinancirane v okviru programa «Varnejši internet». Učinkovito orodje sodelovanja za države članice in tretje države je tudi Združenje dežurnih številk za internet INHOPE (EN). Vzpostavljeni so tudi postopki za prijavo in odstranitev, v okviru katerih ponudniki internetnih storitev (ISP) odstranijo vso nezakonito vsebino, ki jo je posameznik prijavil na dežurni telefonski številki.

Kljub temu Komisija države članice poziva, da izvajajo skrbnejše spremljanje svojih dežurnih telefonskih številk, ki še niso dovolj razpoznavne in dostopne za internetne uporabnike, vključno za otroke.

Ponudniki internetnih storitev (ISP)

ISP se poziva, naj aktivneje zaščitijo mladoletnike. Uporaba kodeksov ravnanja bi morala biti bolj razširjena in strogo določena. Združenja ISP naj zaščito mladoletnikov vključijo v svoje aktivnosti in svoje člane temu primerno zavežejo. Poleg tega bi večja vključenost potrošnikov in organov v pripravo kodeksov ravnanja pomagala zagotoviti, da bo samoureditev dejansko ustrezala razvijajočemu se digitalnemu svetu.

ISP se poziva, naj razširijo uporabo kodeksov ravnanja in v svoja pooblastila vključijo zaščito mladoletnikov.

Strani za družbeno mreženje

Strani za družbeno mreženje so temeljito spremenile način interakcije in medsebojnega komuniciranja mladoletnikov. Te strani predstavljajo številna tveganja, kot so nezakonite vsebine, starosti neprimerne vsebine, neustrezni stiki in neustrezno ravnanje.

Eden od načinov za obvladovanje teh tveganj je lahko priprava smernic za ponudnike strani za družbeno mreženje. Komisija spodbuja povečanje števila točk poročanja in vzpostavitev delujoče administrativne strukture za njihovo vzpostavitev na straneh za družbeno mreženje.

Medijska pismenost in ozaveščenost

Države članice so se zavezale povečati medijsko pismenost. Na tem področju obstajajo številne pobude, kot so javno-zasebna partnerstva ali projekt EU kids online (EN). Vendar pa vključenost vseh otrok in staršev ter skladnost med šolami in državami članicami še vedno predstavlja velik izziv, kljub pozitivnim rezultatom vključevanja medijske pismenosti v šolsko izobrazbo.

Omejen dostop do vsebin

Pri omejevanju dostopa mladoletnikov do vsebin je treba vzpostaviti razvrstitev po starosti in po vsebini. Trenutno obstajajo sistemi razvrščanja avdiovizualnega materiala, ki jih določene države članice smatrajo za zadostne ali učinkovite, medtem ko druge menijo, da bi jih bilo treba izboljšati.

Tehnični sistemi, kot so filtriranje, sistemi za preverjanje starosti ali starševski nadzor, so uporabni, vendar ne morejo zagotoviti popolne omejitve dostopa do vsebin za mladoletnike. Naročniki so vedno bolj obveščeni o obstoju filtrirnih in razvrstitvenih sistemov ter o programskih opremah za preverjanje starosti. Države članice pa še vedno niso soglasne glede uporabnosti, primernosti (glede pravice do informacij in morebitne zlorabe cenzure), tehnični izvedljivosti in zanesljivosti tehničnih sistemov. Poleg tega so vse poudarile potrebo po preglednosti pri vključevanju določenih vsebin na »črni seznam« in možnostih črtanja s seznama.

Medtem ko večina držav članic meni, da je sisteme za določanje starosti in sisteme za razvrščanje mogoče izboljšati, niso soglasne glede vseevropskega razvrstitvenega sistema za medijske vsebine. Pričujoče poročilo poziva k razmisleku o inovativnih sistemih za razvrščanje vsebin v sektorju za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT).

Avdiovizualne medijske storitve

Pri sourejevalnih in samourejevalnih sistemih za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami ter tehničnih sredstvih za omejen dostop otrok do internetnih vsebin, Komisija ugotavlja določen zaostanek pri televizijskih storitvah na zahtevo. Potrebno bi bilo poudariti razvrščanje po starosti in časovno omejitev prenosa za tovrstne avdiovizualne storitve.

Videoigre

Razen Nemčije, vse države članice uporabljajo Pan European Games Information System (PEGI) za zaščito mladostnikov v okviru videoiger. Poročilo navaja, da bi bilo za preprečevanje smiselno okrepiti ozaveščevalne ukrepe, predvsem v šolah. Poleg tega je potrebno na ravni prodaje videoiger izboljšati upoštevanje razvrščanja po starosti ter okrepiti uporabo sistemov, kot je PEGI pri spletnih igrah.

See also

  • Generalni direktorat za informacijsko družbo in medije – Varstvo mladoletnikov (DE) (EN) (FR)

Zadnja posodobitev: 06.12.2011

Top