Help Print this page 
Title and reference
Shema preferencialov v obdobju 2006-2015 -Smernice

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Shema preferencialov v obdobju 2006-2015 -Smernice

Namen splošnega sistema preferencialov (GSP) je pomagati državam v razvoju pri njihovem boju proti revščini z uporabo tarifnih preferencialov, ki jim omogočajo pridobitev dohodka z naklonjenostjo mednarodne trgovine. Komisija v svojem sporočilu opredeljuje načela, na katerih bi morale temeljiti uredbe iz obdobja 2006-2015, da bi se lahko ta cilj dosegel.

AKT

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 7. julija 2004 - Države v razvoju, mednarodna trgovina in trajnostni razvoj: Vloga Splošnega sistema preferencialov Skupnosti (GSP) v desetletju 2006-2015 [KOM(2004) 461 konč. - Uradni list C 242, 29.9.2004]

POVZETEK

Evropska komisija v tem sporočilu predlaga smernice za splošen sistem preferencialov za obdobje 2006-2015 na podlagi izkušenj, pridobljenih pri prejšnjih shemah. Svoja prizadevanja usmerja v naslednja področja.

Ohranjanje radodarne tarifne stopnje

Obstajajo številne možnosti ohranjanja in celo izboljšanja tarifnih preferencialov. Komisija med drugim predlaga razširitev GSP na nekatere proizvode, ki jih sedanji sistem ne zajema, saj ne vključuje skoraj ene desetine proizvodov, zavezanih davku po carinski tarifi.

Prav tako bi lahko določeni proizvodi, ki se uvrščajo v kategorijo občutljivih proizvodov, prešli v kategorijo neobčutljivih proizvodov.

Ohranjene bodo preferencialne marže (trenutno 3,5-odstotne za občutljive proizvode in 100-odstotne za neobčutljive proizvode), ki se bodo po možnosti tudi povečale.

Širitev Evropske unije (EU) na deset novih držav članic leta 2004 in naknadne vključitve Bolgarije, Romunije in Hrvaške, so pomagale izboljšati ponudbo Skupnosti, saj trg EU po širitvi vključuje dodatnih 100 milijonov potencialnih potrošnikov.

Osredotočenje GSP na države, ki to najbolj potrebujejo

Komisija predlaga, da se GSP usmeri v države, ki ga najbolj potrebujejo, kot so najmanj razvite države in druge najšibkejše države v razvoju (majhna gospodarstva, enklave in države z nizkimi dohodki), da bi jim bilo omogočeno večje sodelovanje v mednarodni trgovini.

GSP mora določiti mehanizem postopnega umika s seznama držav upravičenk do koriščenja posebne ureditve GSP, in sicer režima Vse razen orožja, ki omogoča dostop do vseh proizvodov (razen orožja in streliva) iz petdesetih najrevnejših držav brez dajatev in kvot.

Preprostejši in lažje dostopni GSP

Okrepiti je treba proces poenostavitve, ki se je že začel v okviru sedanjega GSP. Komisija je predlagala, da pet ureditev GSP nadomestijo tri ureditve: splošna ureditev, posebna ureditev za najmanj razvite države in nova posebna ureditev (GSP+) za spodbujanje trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja.

Bolj pregledno in usmerjeno izvajanje stopnjevanja h glavnim upravičencem

Komisija predlaga večjo preglednost pri stopnjevanju (umiku iz GSP) z umikom najkonkurenčnejših skupin izdelkov nekaterih držav upravičenk iz GSP.

To pomeni, da upravičenke za uvoz navedenih izdelkov v EU ne potrebujejo več GSP. Sistem ne bo izvajal stopnjevanja v majhnih državah upravičenkah, zato bodo lahko izkoristile večji delež ugodnosti iz GSP.

Namesto sedanjih meril (delež preferencialnega uvoza, indeks razvoja in indeks izvozne specializacije) bo vzpostavljen enoten in preprost kriterij: delež trga Skupnosti, izražen kot delež preferencialnega uvoza.

Opredelitev nove spodbude za trajnostni razvoj in upravljanje

Kot že navedeno, Komisija predlaga uvedbo nove spodbude za trajnostni razvoj in dobro upravljanje javnih zadev, in sicer z nadomestitvijo posameznih posebnih dogovorov v zvezi z drogami ter socialnih in okoljskih dogovorov z eno samo kategorijo: GSP+.

GSP+ bo zagotovil posebne spodbude za države, ki so podpisale glavne mednarodne sporazume o socialnih pravicah, varstvu okolja, upravljanju ter boju proti proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.

Komisija bo upoštevala ocene mednarodnih organizacij, odgovornih za vsak posamezen zadevni mednarodni sporazum, preden bo sestavila seznam upravičenk do GSP+. Ta načrt bo vključeval klavzulo o verodostojni in hitri ukinitvi, ki jo bo mogoče hitro izkoristiti, če država ne bo izpolnjevala svojih zavez iz sporazumov.

Izboljševanje pravil o poreklu blaga

Komisija predlaga izboljšanje pravil o poreklu blaga s spremembo njihove oblike (poenostavitev), vsebine (prilagoditev meril o poreklu in pravil o kumulaciji) ter postopkov (formalnosti in nadzori).

Nova pravila o poreklu blaga bi morala biti prilagodljiva, da bi spodbudila razvoj. Eden od ciljev mora biti poenostavitev pridobitve porekla, da bi se s tem kar najbolje izboljšala uporaba preferencialov.

Sistem bi se na primer lahko izboljšal z regionalno kumulacijo, kar bi spodbudilo regionalno sodelovanje med državami upravičenkami. Komisija pripisuje poseben pomen regionalnim integracijam, ki je za južne države predpogoj za boljše vključevanje v mednarodne trgovine.

Ponovna vzpostavitev instrumentov za začasni umik, zaščitnih ukrepov in ukrepov za boj proti goljufijam

Komisija predlaga novo opredelitev dogovorov o začasnem umiku in zaščitne klavzule, da bi se upoštevalo novo stopnjevanje, usmerjeno v najkonkurenčnejše države upravičenke.

Čeprav bodo ti ukrepi v uporabi samo v izjemnih okoliščinah, bosta poenostavitev in večja prilagodljivost uporabe še posebno v primeru nelojalne trgovine povečali kredibilnost tega sistema. Bistveno je tudi, da Komisija in države članice, odgovorne za uporabo GSP, ta pravila neomajno uporabljajo povsod tam, kjer se ugotovi goljufija.

Ker so države upravičenke zadolžene tudi za vodenje GSP, jih Komisija poziva, naj vzpostavijo učinkovite in ustrezne upravljavske strukture, ki bodo zagotavljale veljavnost potrdil o poreklu.

Ozadje

Splošni sistem preferencialov omogoča končnim izdelkom in nekaterim kmetijskim izdelkom, ki jih izvažajo države v razvoju, dostop do trga Skupnosti s polno ali delno oprostitvijo plačila carinskih dajatev.

Je torej instrument trgovinske in razvojne politike Evropske skupnosti. Ker gre za instrument sodelovanja, je to začasni mehanizem, zato države, ki ga več ne bodo potrebovale, ne bodo mogle koristiti njegovih ugodnosti.

EU sprejme eno petino izvoza iz držav v razvoju. 40 % blaga, ki ga uvozi EU, prihaja iz držav v razvoju. EU je tudi največja svetovna uvoznica kmetijskih proizvodov iz držav v razvoju, torej uvozi več kot Združene države, Kanada in Japonska skupaj.

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru - Pravila o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih - Prihodnje usmeritve [ KOM(2005) 100 konč. - Ni objavljeno v Uradnem listu]

To sporočilo je rezultat posvetovanja, ki ga je sprožila Zelena knjiga Komisije o prihodnosti pravil o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih. Pojasnjuje, da je treba preferencialna pravila o poreklu blaga pregledati. Pregled je pomemben tudi zaradi cilja vključevanja držav v razvoju v svetovno gospodarstvo. Spremljati bi ga morala prilagoditev postopkov njihovega upravljanja in nadzora.

Komisija predlaga ukrepe na treh področjih:

  • revizija pogojev, pod katerimi se šteje, da je izdelek po poreklu iz določene države;
  • sprememba carinskega postopka, ki je potreben za pravilno izvajanje in kontrolo uporabe preferencialov s strani gospodarskih subjektov;
  • razvoj instrumentov za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti držav upravičenk.

Uredba Sveta (ES) št. 732/2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 in spremembah uredb (ES) št. 552/97, št. 1933/2006 in uredb Komisije (ES) št. 1100/2006 in št. 964/2007 [Uradni list L 211, 6.8.2008]

Ta uredba določa shemo splošnih tarifnih preferencialov Skupnosti, ki se je uporabljala od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011.

GSP za obdobje 2009-2011 je bila usmerjena zlasti v spodbujanje trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja v državah, ki preferenciale najbolj potrebujejo. Ta dopolnitev sodi v okvir smernic, ki jih je Komisija sprejela leta 2004 in ki so opredelile glavna načela GSP za obdobje 2006-2015.

Uredba (EU) št. 512/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 [Uradni list L 145, 31.5.2011]

Ta uredba spreminja tiste vidike Uredbe (ES) št. 732/2008, ki so bili potrebni za podaljšanje obdobja uporabe do 31. decembra 2013.

Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 [Uradni list L 303, 31.10.2012]

EU je leta 2012, po vmesnem pregledu instrumenta GSP, sprejela nova pravila za njegovo preusmeritev. Cilj je zagotoviti usmerjenost sistema v države, ki ga najbolj potrebujejo, in sicer predvsem zaradi sprememb svetovnih trgovinskih tokov v zadnjem desetletju. Prenovljeni GSP je tudi preglednejši in bolj predvidljiv za države upravičenke in gospodarske subjekte. Uredba velja do 31. decembra 2023.

Zadnja posodobitev: 19.06.2014

Top