Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Smernice EU za dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Languages and formats available
Multilingual display
Text

Smernice EU za dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami

POVZETEK:

Dialogi o človekovih pravicah s tretjimi državami – smernice

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TEH SMERNIC?

Vzpostavljajo pristop EU do vzpostavitve in izvajanja dialogov o človekovih pravicah s tretjimi državami. Namen teh dialogov je vključevanje vprašanj glede človekovih pravic na vsa področja zunanje politike EU.

KLJUČNE TOČKE

EU ima dialoge o človekovih pravicah z več kot 40 tretjimi državami. Nekateri dialogi so splošne narave in temeljijo na pogodbah, sporazumih in konvencijah, drugi pa so osredotočeni izključno na človekove pravice. Obstajajo tudi priložnostni dialogi, ki zajemajo tudi teme, povezane s skupno zunanjo in varnostno politiko, in dialogi v okviru posebnih odnosov na podlagi zelo podobnih stališč.

Cilji takšnih dialogov so opredeljeni za vsakega posebej. Cilji lahko vključujejo razpravljanje in sodelovanje na področju vprašanj človekovih pravic v mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi, ali zbiranje informacij o človekovih pravicah in izražanje zaskrbljenosti v zvezi z njimi.

Prednostna področja, ki so predmet razprav v dialogih o človekovih pravicah, so: izvajanje mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah; boj proti smrtni kazni, mučenju in drugemu krutemu ravnanju ter vsem oblikam diskriminacije; pravice otrok (zlasti v oboroženih spopadih); pravice žensk; svoboda izražanja; vloga civilne družbe in zaščita zagovornikov človekovih pravic; mednarodno sodelovanje na področju mednarodnega pravosodja (zlasti z mednarodnim kazenskim sodiščem); spodbujanje demokratizacije in dobrega upravljanja ter preprečevanje konfliktov in pravna država.

Odločitev za vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah s tretjo državo sprejme Svet, glavno vlogo pri tem pa ima delovna skupina za človekove pravice (COHOM). Pred odločitvijo je treba najprej oceniti stanje človekovih pravic v zadevni državi na osnovi poročil. Pri oceni se upoštevajo različni dejavniki (npr. odnos vlade zadevne države do človekovih pravic in civilne družbe).

O tem, kje in kako pogosto bo dialog organiziran, ter o stopnji zastopanosti se odloča za vsak primer posebej. Dialogi praviloma potekajo v zadevni državi (ali v Bruslju, če je osnovni namen razpravljati o vprašanjih skupnega interesa ali okrepitev sodelovanja) in trajajo vsaj en cel dan.

Med dialogom lahko EU tretji državi predloži posamezne primere, skupaj z zahtevami za odgovor in izpustitev pridržanih oseb. Ob zaključku dialoga lahko EU, samostojno ali skupaj z zadevno tretjo državo, objavi sporočilo za javnost.

Vse dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami je treba oceniti vsako drugo leto in preveriti, v kolikšni meri so bili cilji doseženi. Preučiti je treba tudi napredek, dosežen na prednostnih področjih dialoga, in koliko so k temu napredku prispevale dejavnosti EU. Glede na oceno, ki jo izvede predsedstvo EU s pomočjo COHOM, se dialog bodisi nadaljuje ali pa konča.

OZADJE

Dialogi EU o človekovih pravicah

AKT

Smernice EU za dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami – posodobitev

Zadnja posodobitev 20.10.2015

Top