Zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida iz lahkih gospodarskih vozil

 

POVZETEK:

Uredba (EU) št. 510/2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila za zmanjšanje emisij CO₂

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba določa zahteve glede vrednosti emisij ogljikovega dioksida (CO₂) iz novih lahkih gospodarskih vozil kot del celostnega pristopa EU k zmanjšanju emisij CO₂ iz lahkih tovornih vozil.

KLJUČNE TOČKE

Zadevna vozila

Uredba se nanaša na vozila kategorije N1; to so lahka gospodarska vozila, ki so načrtovana in narejena za prevoz blaga ter imajo največjo maso 3,5 ton, masa neobremenjenega vozila pa ne presega 2 610 kilogramov, in ki so prvič registrirana v EU.

Cilji za zmanjšanje emisij iz celotnega voznega parka EU

• Povprečna raven emisij CO₂ iz novih lahkih gospodarskih vozil ne sme presegati 175 gramov CO₂ na kilometer (zahteva, uvedena postopno od leta 2014 dalje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju).
• Povprečne emisije od leta 2020 ne smejo presegati 147 gramov CO₂ na kilometer.

Posebni cilji za zmanjšanje emisij za proizvajalce

Proizvajalci lahkih gospodarskih vozil morajo zagotoviti, da povprečne specifične emisije CO₂ iz novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v EU, izpolnjujejo cilje specifičnih emisij iz Priloge I k uredbi. Ti cilji specifičnih emisij temeljijo na ciljih za zmanjšanje emisij iz celotnega voznega parka EU in upoštevajo povprečno težo vozil v voznem parku proizvajalca.

Cilji so bili uveljavljeni postopno od 1. januarja 2014 dalje, kot sledi:

• za 70 % vozil v letu 2014,
• za 75 % vozil v letu 2015,
• za 80 % vozil v letu 2016,
• za 100 % vozil od leta 2017 dalje.

Združevanje proizvajalcev

Proizvajalci lahkih gospodarskih vozil se lahko združujejo in ukrepajo skupaj, da bi izpolnili cilje specifičnih emisij.

Spremljanje in posredovanje podatkov o povprečnih emisijah

Države EU morajo vsako leto zbrati podatke za vsako novo lahko gospodarsko vozilo, registrirano na njihovem ozemlju (npr. proizvajalec, tip, specifične emisije CO₂ in masa).

Evropska agencija za okolje zbere te podatke v centralnem registru, ki je javno dostopen. Evropska komisija na podlagi teh podatkov za vsakega proizvajalca in posamezno koledarsko leto začasno izračuna:

• povprečne specifične emisije CO₂,
• cilj specifičnih emisij,
• razliko med povprečnimi specifičnimi emisijami CO₂ in ciljem specifičnih emisij.

Komisija te izračune, ki jih preverijo proizvajalci, potrdi do 31. oktobra posameznega leta.

„Olajšave“

Za proizvajalce se je v obdobju od leta 2014 do 2017 izvajala spodbuda, da bi proizvajali vozila z nizkimi vrednostmi emisij (manj kot 50 gramov na kilometer). Pri izračunavanju povprečnih specifičnih emisij proizvajalca je vsako od teh vozil štelo kot 3,5 vozila v letih 2014 in 2015, kot 2,5 vozila v letu 2016 in kot 1,5 vozila v letu 2017. Vsak proizvajalec je lahko uveljavljal to „olajšavo“ za največ 25 000 lahkih gospodarskih vozil v obdobju od leta 2014 do leta 2017.

Premija za presežne emisije

• Proizvajalci so morali od leta 2014 plačati premijo, izračunano v skladu s presežnimi emisijami, če so njihove povprečne specifične emisije presegle cilje specifičnih emisij.
• Do leta 2018 je bil znesek premije na registrirano vozilo 5 EUR na prvi presežni gram na kilometer, 15 EUR za drugi, 25 EUR za tretji in 95 EUR za vsak dodatni gram na kilometer.
• Od leta 2019 je kazen na registrirano vozilo 95 EUR za vsak presežni gram na kilometer.

Izvzetja za nekatere proizvajalce

• Proizvajalec, ki proizvede manj kot 1 000 novih lahkih gospodarskih vozil v EU na leto, je samodejno izvzet iz ciljev specifičnih emisij.
• Proizvajalec lahko zaprosi za izvzetje iz svojega cilja specifičnih emisij, če proizvede manj kot 22 000 novih lahkih gospodarskih vozil v EU vsako leto. V tem primeru zanj velja posamezni cilj, ki je skladen z njegovo možnostjo za zmanjševanje emisij.

Ekološke inovacije

Dobavitelji ali proizvajalci lahko zmanjšajo svoje emisije CO₂ z uporabo inovativnih tehnologij, ki niso zajete v standardnih preskusnih ciklih za merjenje CO₂ ali obveznih predpisih EU. Skupna količina, ki jo lahko te tehnologije prispevajo k zmanjšanju specifičnih emisij proizvajalca, je 7 gramov CO₂/km.

Spremembe uredbe

Uredba je bila večkrat spremenjena zaradi prilagoditve tehničnemu napredku, kot so:

• spremembe regulativnega preskusnega postopka in v zvezi s povprečnimi specifičnimi emisijami ter
• potreba po uvedbi postopkov potrjevanja in certificiranja inovativnih tehnologij.

Pregled uredbe

Komisija je morala do 31. decembra 2015 ponovno pregledati različne vidike te uredbe, da bi določila nove cilje za obdobje po letu 2020. Novembra 2017 je predstavila svoj predlog, ki bo po tem, ko ga bosta sprejela Evropski parlament in Svet, razveljavil to uredbo.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 3. junija 2011.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Zmanjšanje emisij CO₂ iz lahkih dostavnih vozil (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO₂ iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1–18).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 510/2011 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANA DOKUMENTA

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO₂ iz lahkih vozil ter spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 (prenovitev) (COM(2017) 676 final/2 z dne 26. januarja 2018).

Uredba (EU) št. 253/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 510/2011 zaradi opredelitve načinov za doseganje cilja za leto 2020 glede zmanjšanja emisij CO₂ iz novih lahkih gospodarskih vozil (UL L 84, 20.3.2014, str. 38–41).

Zadnja posodobitev 10.01.2019