Evropski odbor za sistemska tveganja

 

POVZETEK:

Uredba (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2176 ustanavlja Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), da zagotovi makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom Evropske unije (EU) in prispeva k preprečevanju ali zmanjševanju sistemskih tveganj* v EU kot celoti ali njenih delih. ESRB ugotavlja in obravnava tveganja finančne stabilnosti ne glede na njihov izvor.

ESRB je ustanovljen kot del novega evropskega sistema finančnega nadzora, ki vključuje tudi:

• Evropski bančni organ,
• Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine,
• Evropski organ za vrednostne papirje in trge,
• Skupni odbor evropskih nadzornih organov,
• nadzorni organi v državah članicah EU.

Ta nadzorna arhitektura vključuje tudi Uredbo (EU) št. 1096/2010, ki Evropski centralni banki (ECB) daje nekatere posebne naloge za podporo ESRB.

KLJUČNE TOČKE

Mandat, cilji in naloge

ESRB ima sedež v Frankfurtu na Majni v Nemčiji. Odgovoren je za spremljanje in analiziranje tveganja v finančnem sistemu kot celoti (imenovano tudi makrobonitetni nadzor). Da bi se to doseglo, ESRB zlasti:

• ugotavlja sistemska tveganja in jih razvršča po pomembnosti;
• izdaja opozorila, kadar naj bi bila sistemska tveganja precejšnja, in po potrebi ta opozorila objavi;
• priporoča korektivne ukrepe kot odziv na ugotovljena tveganja;
• lahko posreduje zaupno opozorilo in oceno Svetu Evropske unije, če meni, da je verjetno, da bo prišlo do izrednih razmer;
• spremlja ukrepe, sprejete kot odziv na opozorila in priporočila;
• se usklajuje z mednarodnimi finančnimi organizacijami, kot sta Mednarodni denarni sklad in Odbor za finančno stabilnost.

Organizacija in vodenje

ESRB ima naslednjo strukturo:

• splošni odbor, ki zagotavlja opravljanje nalog s sprejemanjem potrebnih odločitev, predseduje pa mu predsednik ECB;
• pripravljalni odbor, ki pomaga pri procesu odločanja;
• sekretariat, ki je odgovoren za tekoče poslovanje in zagotavljanje podpore;
• svetovalni znanstveni odbor in svetovalni tehnični odbor, ki svetujeta in pomagata.

Predsednik ESRB ga zastopa navzven; ima tudi dva podpredsednika. ECB z vodenjem sekretariata zagotavlja analitično, statistično, logistično in upravno podporo za ESRB.

Nadzorni svet ECB in enotni odbor za reševanje pošljeta vsak svojega predstavnika v splošni odbor (nima pravice do glasovanja). Da bi se izognili političnemu vmešavanju, noben član splošnega odbora ne sme imeti vladne funkcije v državi članici.

Opozorila in priporočila

V primeru večjih sistemskih tveganj za dosego cilja ESRB poskrbi za opozorila in po potrebi izda priporočila za korektivne ukrepe, vključno z zakonodajnimi pobudami.

Ta opozorila in priporočila so naslovljena zlasti na:

• EU kot celoto,
• eno ali več držav članic;
• ECB za naloge bančnega makrobonitetnega nadzora, ki so ji bile podeljene;
• enega ali več evropskih nadzornih organov;
• enega ali več nacionalnih nadzornih organov;
• enega ali več nacionalnih organov, imenovanih za uporabo ukrepov, katerih cilj je obravnava sistemskega ali makrobonitetnega tveganja;
• Evropsko komisijo v zvezi z ustrezno zakonodajo EU,
• organi za reševanje, ki jih imenujejo države članice; ali
• Enotni odbor za reševanje.

Priporočila ESRB

Naslovniki priporočil ESRB morajo upoštevati ali predložiti razlago za vsako neukrepanje. Če ESRB odloči, da njegovo priporočilo ni bilo upoštevano ali da naslovniki niso ustrezno utemeljili svojega neukrepanja, o tem zaupno obvesti naslovnike, Evropski parlament, Svet in ustrezne evropske nadzorne organe.

Nadaljnji razvoj evropskega sistema nadzora

Z razvijajočo finančno krizo leta 2008 in s poslabšanjem krize državnega dolga v euroobmočju v letih 2010–2011 je postalo potrebno nadaljnje povezovanje bančnih sistemov euroobmočja. To je vodilo do pobude EU za bančno unijo.

Leta 2013 je bil opravljen pregled delovanja Uredbe (EU) št. 1092/2010. To je na koncu privedlo do sprememb, uvedenih v Uredbi (EU) 2019/2176. Te so prilagodile upravljanje ESRB tako, da od leta 2014 pokriva delovanje:

• enotnega nadzornega mehanizma, ki ECB postavlja za osrednjega nadzornika za banke v euroobmočju (več kot 2000 bank) (tudi države zunaj euroobmočja se lahko odločijo, da se pridružijo); in
• enotnega mehanizma za reševanje, katerega cilj je zagotoviti urejeno reševanje propadajočih bank, zajetih v enotnem mehanizmu nadzora, brez uporabe davkoplačevalskega denarja.

Spremembe, ki jih uvaja Uredba (EU) 2019/2176, se nanašajo tudi na pravila o zmanjševanju tveganj v bančnem sektorju EU. Ta so se skozi čas nenehno razvijala in vključujejo:

• direktivo o kapitalskih zahtevah (Direktiva 2013/36/EU – glej povzetek) in uredbo (Uredba (EU) št. 575/ 2013 – glej povzetek);
• direktivo o sanaciji in reševanju bank (Direktiva 2014/59/EU – glej povzetek);
• uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje (kot je spremenjena z Uredbo (EU) 2019/877 (glej povzetek).
• sisteme zajamčenih vlog (Direktiva 2014/49/EU – glej povzetek), ki ščitijo vloge posameznikov in podjetij;
• direktivo o slabih posojilih (Direktiva (EU) 2021/2167 – glej povzetek).

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 16. decembra 2010.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Bančništvo in finance (Evropska komisija)
• Bančna unija (Evropska komisija)
• Bančna unija (Evropska centralna banka)
• Kaj je unija kapitalskih trgov? (Evropska komisija)
• Evropski sistem finančnega nadzora (Evropska komisija)
• Poslanstvo in ustanovitev (Evropski odbor za sistemska tveganja).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1–11).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 1092/2010 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2021/2167 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o serviserjih kreditov in kupcih kreditov ter spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU (UL L 438, 8.12.2021, str. 1–37).

Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1–90).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149–178).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1–337).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27. 6. 2013, str. 338–436).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162–164).

Zadnja posodobitev 03.04.2023