Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Ustanovitev bančnih reševalnih skladov

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Ustanovitev bančnih reševalnih skladov

 

POVZETEK:

Sporočilo (COM(2010) 254 konč.) – Bančni reševalni skladi

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

Sporočilo opisuje namere Evropske komisije v zvezi z ustanovitvijo bančnih reševalnih skladov.

KLJUČNE TOČKE

Kakšno vlogo imajo bančni reševalni skladi?

  • Reševalni skladi morajo prispevati k financiranju urejenih reševalnih postopkov za pomoč bankam v težavah. Da bi to dosegli, lahko izvajajo ukrepe, kot so:
    • financiranje premostitvenih bank (tj. institucij, ki jih ustanovi nacionalni regulativni organ ali centralna banka za vodenje banke v težavah, dokler se za njeno poslovanje ne najde kupec),
    • financiranje popolnega ali delnega prenosa sredstev in/ali obveznosti z institucije v težavah,
    • financiranje razdelitve sredstev med dobro in slabo banko.
  • Reševalni skladi se lahko uporabijo tudi za kritje upravnih stroškov ter pravnih in svetovalnih honorarjev.
  • Ne smejo pa se uporabiti kot zavarovanje pred insolvenco ali za sanacijo bank v težavah.

Kako se lahko bančni reševalni skladi financirajo?

Komisija meni, da bi morale ureditve za financiranje sklada priskrbeti potrebna sredstva, pri tem pa spodbujati primerno vedenje.

Izračun prispevkov v bančne reševalne sklade bi lahko temeljil na treh točkah:

  • sredstva banke so lahko pokazatelj zneska, ki bi lahko bil potreben za reševalno ukrepanje pri banki v težavah. Njena sredstva so že odvisna od tveganju prilagojenih bonitetnih kapitalskih zahtev v obliki stroškov kapitala. Uvesti bi bilo mogoče dajatev, ki bi temeljila na sredstvih. Vendar bi ta lahko vodila v dodatne kapitalske zahteve in bi jo bilo treba skrbno proučiti v kontekstu širše zasnovanih reform kapitalskih standardov, ki trenutno potekajo,
  • obveznosti banke so prav tako lahko pokazatelj zneska, ki bi lahko bil potreben za reševalno ukrepanje pri banki v težavah. Stroški pomoči banki najverjetneje nastanejo zaradi potrebe po plačilu določenih obveznosti (brez lastniškega kapitala in zavarovanih obveznosti, npr. vlog). Vendar so lahko obveznosti manj reprezentativne glede stopnje tveganja,
  • dobički in bonusi se lahko uporabijo kot referenca za določitev zneska dajatev.
  • Financiranje mora izpolnjevati naslednja merila:
    • preprečevati možne arbitraže,
    • odražati primerna tveganja,
    • upoštevati sistemsko naravo določenih finančnih institucij,
    • temeljiti na možnih zneskih, ki bi lahko bili potrebni v primeru reševalnega ukrepanja,
    • preprečiti izkrivljanje konkurence.

Kakšni načini upravljanja se morajo uporabljati za bančne reševalne sklade?

  • Bančni reševalni skladi morajo ostati ločeni od nacionalnega proračuna in namenjeni le stroškom reševalnega ukrepanja.
  • Za upravljanje reševalnih skladov je treba zadolžiti organe, ki bi bili pristojni za reševalno ukrepanje pri finančnih institucijah v težavah in bi delovali kot neodvisni izvršilni organi.
  • Uporaba reševalnih skladov mora upoštevati tudi pravila EU o državni pomoči.
  • Komisija je nameravala sprejeti zakonodajne predloge v zvezi z obvladovanjem kriz in reševalnimi skladi do začetka leta 2011.

Kako bi lahko bančne reševalne sklade vključili v novi okvir za finančno stabilnost?

  • Komisija je predlagala poostritev kapitalskih zahtev in reformo finančnega nadzora v EU. Prizadevala si je za okrepitev sistemov zajamčenih vlog in upravljanja finančnih institucij.
  • Komisija si je prizadevala tudi za izvajanje preprečevalnih ukrepov, ki bi zmanjšali tveganja za insolvenco bank in implicitna jamstva, povezana z institucijami, ki veljajo za „premočne, da bi propadle“.
  • Komisija je oktobra 2010 nameravala sprejeti časovni načrt za evropski okvir za obvladovanje kriz. Namen predlaganega načrta je omogočiti, da imajo države EU na voljo skupna sredstva za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru insolvence pri bankah. Ti ukrepi ne bi smeli povzročati stroškov davkoplačevalcem.
  • Predlagana so tudi sredstva, ki bi dopolnjevala delovanje reševalnih skladov:
    • načrti za pomoč finančnim institucijam in njihovo okrevanje,
    • pretvorba dolga v lastniški delež.

Opredelitev skupnega pristopa k bančnim reševalnim skladom

  • Opredeliti je treba evropski in globalni pristop k ustanavljanju bančnih reševalnih skladov.
  • Na podlagi tega novega ukrepa bodo nacionalni organi ostali odgovorni za vsakdanji nadzor, kar bi bilo treba podpreti s trdnimi notranjimi pravili EU, pripravljenimi za obvladovanje morebitnih kriz.
  • Prvi korak skupnega pristopa je bila ustanovitev sistema, osnovanega na usklajenem omrežju nacionalnih skladov, povezanem z vrsto usklajenih nacionalnih ureditev za obvladovanje kriz. Ta sistem naj bi bil znova pregledan do leta 2014 z namenom uvesti integrirane ureditve na ravni EU za obvladovanje kriz in nadzor ter dolgoročno reševalni sklad EU.

Napredek po letu 2010

Po objavi tega sporočila je Evropska komisija izdala več zakonodajnih predlogov v zvezi z reševanjem bank. Leta 2014 je EU sprejela:

  • Direktivo 2014/49/EU o sistemih jamstva za vloge za zaščito vlagateljev v kreditnih institucijah,
  • Direktivo 2014/59/EU, ki določa predpise za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij,
  • Uredbo (EU) št. 806/2014 o enotnem mehanizmu EU za reševanje in enotnem skladu EU za reševanje. Ta določa predpise in postopke za reševanje propadajočih bank in investicijskih podjetij.

OZADJE

Za zmanjšanje plačilne nesposobnosti bank, ki jo je povzročila finančna kriza oktobra 2008, so vlade držav EU finančnemu sektorju ponudile državno pomoč. Ta pomoč je močno vplivala na davkoplačevalce in povečala javni dolg držav EU. Ustanovitev reševalnih skladov bi morala v prihodnosti preprečiti zatekanje k državni pomoči za reševanje insolvence finančnih institucij.

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropski centralni banki – Bančni reševalni skladi (COM(2010) 254 final, 26.5.2010).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (prenovitev) (UL L 173, 12.6.2014, str. 149–178).

Nadaljnje spremembe Direktive 2014/49/EU so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190–348).

Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1–90).

Zadnja posodobitev 20.02.2017

Top