Help Print this page 
Title and reference
Pravica državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Pravica državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic

Direktiva Evropske Unije o pravici državljanov EU in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki združuje posamične ukrepe iz obsežnega zakonodajnega korpusa, ki je to vprašanje urejalo do danes. Ukrepi so med drugim oblikovani zato, da bi državljane spodbudili k uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja in prebivanja v državah EU, da bi upravne formalnosti omejili samo na najnujnejše, da bi zagotovili boljšo opredelitev statusa družinskih članov, omejili obseg za zavrnitev vstopa ali prenehanje pravice do prebivanja in uvedli novo pravico do stalnega prebivališča.

AKT

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS.

POVZETEK

Direktiva v en sam instrument združuje vso zakonodajo o pravici do vstopa in prebivanja za državljane EU, ki obsega dve uredbi in devet direktiv. Cilj te poenostavitve je državljanom omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic. Direktiva želi tudi čim bolj omejiti formalnosti, ki jih morajo opraviti državljani EU in njihove družine, da bi uveljavili svojo pravico do prebivanja.

Splošne določbe

Namen tega predloga je urediti:

  • pogoje, pod katerimi državljani Unije in njihovi družinski člani, ne glede na svoje državljanstvo, uveljavljajo pravico do prostega gibanja in prebivanja v državah EU,
  • pravico do stalnega prebivališča,
  • omejitve glede zgoraj navedenih pravic zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

Pravica do vstopa in prebivanja do treh mesecev

Vsi državljani EU imajo pravico do vstopa v drugo državo EU z osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom. V nobenem primeru se ne sme zahtevati vstopnega ali izstopnega vizuma. Če zadevni državljani nimajo potnih listin, jim mora država gostiteljica omogočiti ustrezne možnosti, da pridobijo zahtevane listine ali da uredijo, da se jim te listine pošljejo.

Družinski člani, ki nimajo državljanstva EU, imajo enake pravice kot državljan, ki ga spremljajo ali se mu pridružijo. Za njih lahko velja zahteva za vizum za kratkoročno bivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001. Dovoljenja za prebivanje, izdana v skladu s to direktivo, so enakovredna vizumom za kratkoročno bivanje.

Za prebivanje do treh mesecev se od državljanov EU in njihovih družinskih članovi, ki se jim pridružijo ali jih spremljajo, zahteva samo, da imajo veljavno osebno izkaznico ali potni list. Država gostiteljica lahko od zadevnih oseb zahteva, da v razumnem in nediskriminatornem času prijavijo svojo prisotnost v državi.

Pravica do prebivanja za več kot tri mesece

Za pravico do prebivanja za več kot tri mesece veljajo določeni pogoji. Prosilci morajo:

  • biti delavci ali samozaposleni v državi gostiteljici
  • ali imeti dovolj sredstev zase in svoje družinske člane za primer bolezni, s čimer zagotovijo, da med svojim prebivanjem ne bodo postali breme socialnem sistemu države med svojim bivanjem in da imajo zdravstveno zavarovanje; države EU ne smejo določiti najnižjega zneska, ki bi v tem primeru zadostoval, temveč morajo upoštevati osebne okoliščine
  • ali biti vključeni v študijski program, vključno s poklicnim usposabljanjem, kot študenti in imeti dovolj sredstev in zavarovalno kritje za primer bolezni, s čimer zagotovijo, da med svojim prebivanjem ne bodo postali breme socialnega sistema države
  • ali biti družinski član, ki spremlja ali se pridruži državljanu EU, ki sodi v eno izmed zgoraj navedenih kategorij.

Dovoljenja za prebivanje se za državljane EU odpravijo. Vendar pa lahko države EU od njih zahtevajo, da se najkasneje po treh mesecih od datuma prihoda prijavijo pri pristojnih organih. Potrdilo o prijavi se izda takoj po predložitvi:

  • osebne izkaznice ali veljavnega potnega lista,
  • dokazila, da so zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni (glej člen 8 Direktive o dokazilih, ki se zahtevajo.

Družinski člani državljanov EU, ki niso državljani države EU, morajo zaprositi za dovoljenje za prebivanje za družinske člane državljanov EU (za pogoje za izdajo dovoljenj za prebivanje glejte Člen 10). Ta dovoljenja veljajo pet let od datuma izdaje.

Ohranitev pravice do prebivanja

Na splošno državljani EU ohranijo svojo pravico do prebivanja v prvih treh mesecih, če ne postanejo nerazumno breme socialnega sistema države članice. Po treh mesecih morajo še naprej izpolnjevati pogoje svojega prebivanja (Člen 7), vendar države članice ne smejo sistematično preverjati, ali te pogoje še vedno izpolnjujejo. Če se obrnejo na pomoč socialnega sistema, lahko to vodi do ukrepov izgona, vendar to ne sme biti avtomatična posledica.

V določenih pogojih smrt državljana EU, njegov odhod iz države gostiteljice, ločitev, razveljavitev zakonske zveze ali prekinitev partnerstva ne vpliva na pravico družinskih članov, ki niso državljani države EU, da ostanejo v zadevni državi. Delavci ali samozaposleni ohranijo svoj status, na primer, če so začasno nezmožni za delo zaradi bolezni ali nesreče ali so ustrezno prijavljeni kot neprostovoljno brezposelni, potem ko so bili zaposleni več kot 1 leto in so prijavljeni kot iskalci dela (za več primerov glejte Člen 7(3)).

Pravica do stalnega prebivališča

Državljani EU in njihovi družinski člani pridobijo pravico do stalnega prebivališča v državi gostiteljici, če v njej nepretrgano zakonito prebivajo pet let, pod pogojem, da zanje ni bil izdan ukrep izgona. Za pravico do stalnega prebivališča ne veljajo več nobeni pogoji. Pravica do stalnega prebivališča se izgubi samo, če oseba v državi gostiteljici ne živi več kot dve zaporedni leti.

V nekaterih primerih lahko osebe uživajo pravico do stalnega prebivališča v državi EU, tudi če tam še niso prebivale 5 let.

Skupne določbe o pravici do prebivanja in pravici do stalnega prebivališča

Državljani EU, ki so upravičeni do prebivanja ali do stalnega prebivališča, ter člani njihove družine so deležni enake obravnave kot državljani države gostiteljice na področjih, ki jih pokriva Pogodba. Vendar pa država gostiteljica ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja osebam, ki niso zaposlene ali samozaposlene, ter članom njihove družine. Od držav gostiteljic se tudi ne zahteva, da tem osebam pred pridobitvijo pravice do stalnega prebivališča dodelijo pomoč za študij, vključno s poklicnim usposabljanjem, v obliki štipendij ali posojil. Družinski člani imajo ne glede na svoje državljanstvo pravico, da se vključijo v gospodarsko dejavnost kot zaposleni ali samozaposleni.

Omejitve pravice do vstopa in pravice do prebivanja zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja

Država gostiteljica lahko zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja odredi izgon državljana EU ali članov njegove družine. Odločba o izgonu se ne sme v nobenih okoliščinah sprejeti iz ekonomskih razlogov. Ukrepi, ki vplivajo na svobodo gibanja in bivanja, morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti in temeljiti izključno na osebnem obnašanju zadevnega posameznika. Takšno obnašanje mora predstavljati pristno, dovolj resno in perečo grožnjo, ki prizadene temeljne interese družbe.

Predhodne kazenske obsodbe same po sebi še ne predstavljajo razloga za izgon. Zgolj dejstvo, da so vstopni dokumenti, ki jih je uporabljal zadevni posameznik, potekli, ne predstavlja razloga za takšen ukrep.

V vsakem primeru mora država pred sprejetjem odločbe o izgonu preučiti številne dejavnike, kot so obdobje, v katerem je zadevni posameznik prebival v državi, njegova starost, zdravstveno stanje, raven vključenosti ter družinske in ekonomske razmere v državi gostiteljici in njegove vezi z državo izvora. Raven zaščite pred izgonom za državljana EU se veča z daljšim prebivanjem državljana v tej državi. Če državljan v državi gostiteljici prebiva že deset let (ali če je mladoletna oseba), se lahko ukrep izgona izvede samo iz resnih razlogov v zvezi z javno varnostjo.

Javno zdravstvo se lahko za upravičeno omejevanje prostega gibanja uporablja samo, če zadeva potencialno epidemične bolezni (kot določa Svetovna zdravstvena organizacija) in druge kužne ali nalezljive parazitske bolezni.

Oseba, za katero je bila izdana odločba o zavrnitvi dovoljenja za vstop ali prebivanje v državi EU, mora biti o navedeni odločbi pisno obveščena tako, da razume vsebino in posledice odločbe. Podani morajo biti razlogi za odločbo, zadevna oseba pa mora biti seznanjena s postopki za pritožbo, ki jih ima na voljo. Razen v nujnih primerih mora takšna odločba omogočati osebi, na katero se nanaša, najmanj en mesec za zapustitev države.

V nobenih okoliščinah se ne smejo izdati odločbe od stalnem izgonu. Osebe, za katere veljajo odločbe o izgonu, lahko po treh letih zaprosijo za ponovno preučitev zadeve. Direktiva vsebuje tudi določbo za niz postopkovnih jamstev. Zadevni posamezniki imajo predvsem dostop do sodnega preskusa in, kadar je primerno, upravnega pregleda v državi članici gostiteljici.

Končne določbe

Države EU lahko sprejmejo potrebne ukrepe za zavrnitev, prenehanje ali preklic katere koli pravice, dodeljene s to direktivo, v primeru zlorabe pravic ali prevare, kot so navidezne zakonske zveze.

Ta direktiva ne preprečuje uporabe nacionalne zakonodaje ali upravnih dogovorov, ki zagotavljajo ugodnejšo obravnavo.

REFERENCE

Akt

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list

Direktiva 2004/38/ES

30.4.2004

30.4.2006

UL L 158, 30.4.2004

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 2. julija 2009 o smernicah za boljši prenos Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ter njeno učinkovitejšo uporabo ( COM(2009) 313 konč. - neobjavljeno v Uradnem listu).

To sporočilo nudi državam članicam smernice za učinkovitejšo uporabo Direktive 2004/38/ES.

Te smernice pojasnjujejo pravice državljanov in njihovih družinskih članov ter seznanjajo države članice z ukrepi, ki jih lahko sprejmejo, zlasti za boj proti zlorabam pravic in navideznim zakonskim zvezam.

Za zagotovitev pravilne uporabe Direktive 2004/38/ES se Komisija zavzema za izvajanje naslednjih pobud:

  • dopolnitev smernic za državljane, da bi bolje razumeli svoje pravice,
  • organizacijo dvostranskih srečanj z državami članicami.

Direktiva 2014/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev (UL L 128, 30.4.2014, str. 8-14).

04.08.2014

Top