Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Začasna zaščita v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Začasna zaščita v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb

 

POVZETEK:

Direktiva 2001/55/ES – pravila o dodelitvi začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj med državami EU

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

  • Direktiva določa program za obravnavo množičnih prihodov tujih državljanov, ki se ne morejo vrniti v svojo državo – zlasti zaradi vojne, nasilja ali kršenja človekovih pravic – v EU.
  • Uvaja takojšnjo začasno zaščito za te razseljene osebe.
  • Spodbuja uravnoteženje prizadevanj med državami EU pri sprejemanju oseb. Ne zahteva pa obvezne razdelitve iskalcev azila med države EU.
  • Danskane sodeluje pri tej direktivi.

KLJUČNE TOČKE

Izvajanje začasne zaščite

  • Začasna zaščita se izvaja v vseh državah EU skladno s sklepom Sveta, ki potrjuje množični prihod razseljenih oseb v EU in določa skupine ljudi, ki potrebujejo zaščito.
  • Traja eno leto. Lahko se podaljša do največ dveh let.
  • Zaščita se lahko konča, če Svet meni, da se ljudje lahko varno vrnejo v domačo državo.
  • Države EU morajo zagotoviti, da so se razseljene osebe pripravljene vrniti v svojo državo.

Nekatere osebe so lahko izključene iz začasne zaščite.

To so osebe:

  • za katere obstaja sum, da so storile:
    • kazniva dejanja zoper mir*,
    • vojna hudodelstva, kazniva dejanja zoper človeštvo,
    • huda nepolitična kazniva dejanja,
  • ki delujejo v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov,
  • ki pomenijo grožnjo za varnost države EU gostiteljice.

Učinki začasne zaščite

Države EU morajo osebam, ki jim je odobrena začasna zaščita, dati dovoljenje za prebivanje.

Dovoljenje velja za celotno trajanje zaščite.

Osebe, ki jim je odobrena začasna zaščita, imajo pravico do:

  • zaposlitve ali samozaposlitve,
  • dostopa do izobraževanja odraslih, poklicnega usposabljanja in delovnih izkušenj,
  • ustrezne nastanitve,
  • socialnega varstva, finančne podpore in zdravstvene oskrbe.

Otroci, mlajši od 18 let, imajo tudi pravico do vstopa v izobraževanje pod enakimi pogoji kot državljani države EU gostiteljice.

Če je članom iste družine odobrena začasna zaščita v različnih državah EU ali če nekaj družinskih članov še ni v EU, morajo imeti pravico do ponovne združitve v isti državi EU.

Ta pravila so v skladu s pravili EU o sprejemu prosilcev za mednarodno zaščito iz Direktive 2013/33/EU.

Prošnje za azil

Osebe, ki jim je odobrena začasna zaščita, morajo imeti možnost, da vložijo prošnjo za azil. Za preučitev prošnje je odgovorna tista država EU, ki sprejme osebo.

Vendar pa države lahko določijo, da oseba, ki ji je odobrena začasna zaščita, ne more istočasno imeti statusa prosilca za azil.

To pomaga državam, da zmanjšajo obremenitev azilnega sistema, s tem da ponudijo začasno zaščito in tako odložijo preučitev prošenj za azil.

Direktiva 2013/32/EU določa skupna pravila EU za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite.

Konec začasne zaščite

  • Med trajanjem ali ob koncu začasne zaščite morajo države EU sprejeti ukrepe za omogočanje prostovoljne vrnitve zaščitenih oseb.
  • Če je potrebna prisilna vrnitev, morajo države zagotoviti, da se opravi z ustreznim spoštovanjem človeškega dostojanstva in da ni nujnih humanitarnih razlogov, zaradi katerih bi bila vrnitev nemogoča.
    • Oseb, ki ne morejo potovati zaradi zdravstvenih razlogov, ni mogoče prisilno vrniti, dokler se njihovo zdravje ne izboljša.
    • Družinam z mladoletnimi otroki, ki obiskujejo šolo, se lahko omogoči, da ostanejo do konca šolskega leta.

Upravna podpora

Za ukrepe, ki jih predvideva ta direktiva, se uporabljajo sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje. Če število razseljenih oseb preseže sprejemne zmogljivosti, ki jih navedejo države EU, sprejme Svet primerne ukrepe, zlasti s priporočanjem dodatne podpore prizadetim državam EU.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 7. avgusta 2001. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 31. decembra 2002.

Program, ki ga direktiva določa, se še ni začel izvajati.

OZADJE

Več informacij – vključno s podrobno študijo direktive, dokončane leta 2016, je na voljo na strani:

* KLJUČNI POJMI

Kaznivo dejanje zoper mir: skladno z mednarodnim pravom pomeni načrtovanje, pripravljanje, začenjanje ali vodenje vojnega nasilja ali vojne v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, sporazumi ali jamstvi, oziroma sodelovanje v skupnem načrtu ali zaroti za izvršitev katerega od teh dejanj.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12–23).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60–95).

Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96–116).

Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112–142).

Zadnja posodobitev 28.03.2017

Top