Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Summaries of EU Legislation

Združitev družine

 

POVZETEK:

Direktiva 2003/86/ES o pravici do združitve družine

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Namen te direktive je določiti skupna pravna pravila v zvezi s pravico do združitve družine. Družinskim članom državljanov držav zunaj EU, ki zakonito bivajo na ozemlju EU, se želi zagotoviti, da se jim lahko pridružijo v državi EU, v kateri prebivajo. Cilj je ohraniti družinsko enoto in olajšati vključevanje državljanov držav nečlanic.

Uredba se ne uporablja za Irsko, Dansko in Združeno kraljestvo (1). Prav tako ne nasprotuje nobenim ugodnejšim pogojem, ki jih priznava nacionalna zakonodaja.

KLJUČNE TOČKE

Pogoji

Za združitev družine lahko zaprosijo državljani držav zunaj EU, ki imajo v eni od držav EU dovoljenje za prebivanje, veljavno vsaj eno leto, in pravno možnost za dolgoročno prebivanje.

Vendar pa se ta direktiva ne uporablja za družinske člane državljanov EU ali državljane držav zunaj EU, ki prosijo za priznanje statusa begunca, katerih prošnja še ni bila dokončno rešena ali ki so pridobili začasno zaščito.

Do združitve družine so upravičeni:

  • zakonec sponzorja,
  • mladoletni otroci, vključno s posvojenimi otroki, partnerjev (tj. neporočeni otroci, ki še niso dopolnili zakonsko določene starosti za polnoletnost v zadevni državi EU) ali enega od partnerjev, če ima ta partner skrbništvo nad otroki in otroke vzdržuje.

Države EU še naprej pod določenimi pogoji prosto odločajo o združitvi:

  • sorodnikom v prvem kolenu v ravni vrsti (očeta in matere tujega državljana),
  • neporočenih polnoletnih otrok,
  • neporočenih partnerjev.

Poligamija ni priznana; pravica do združitve pripada samo enemu zakoncu. Prav tako otroci neupravičenih zakoncev ne morejo uveljavljati pravice do združitve, razen če to upravičujejo njihove koristi (v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah iz leta 1989).

Države EU lahko tudi zahtevajo, da državljan države zunaj EU in njegov zakonec dosežeta minimalno starost (tj. največ 21 let), preden lahko uveljavljata pravico do združitve družine.

Postopek

  • Države EU odločijo, ali naj prošnjo za združitev družine predloži tuj državljan ali družinski člani, ki se mu želijo pridružiti. Družinski član, ki prosi za združitev, mora, razen v posebnih primerih, med postopkom ostati zunaj EU. K prošnji je treba priložiti listinske dokaze o družinskem razmerju in izpolnjevanju določenih pogojev. Prošnjo je treba obravnavati v 9 mesecih po predložitvi.
  • Od zadevne osebe se lahko zahteva, da ima stanovanje, ki ustreza splošnim zdravstvenim in varnostnim merilom, zdravstveno zavarovanje in stalna sredstva, ki zadoščajo za njeno vzdrževanje in vzdrževanje njenih družinskih članov. Lahko se tudi zahteva, da spoštuje merila za integracijo v skladu z nacionalnim pravom in da določen čas (največ dve leti) že zakonito biva v zadevni državi EU, preden se ji lahko pridružijo družinski člani.
  • Družinskemu članu se lahko zavrne vstop ali bivanje zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja. To velja tudi v primeru goljufij (ponarejeni dokumenti, zakon iz koristoljubja itd.). Že izdano dovoljenje se lahko iz istih razlogov prekliče ali se ne podaljša.
  • Osebe, ki se jim dovoljenje zavrne, prekliče ali se ne podaljša, morajo imeti pravico do pravnega izpodbijanja.
  • Države EU se lahko odločijo, da v zvezi z združitvijo družine beguncev ne določijo pogojev za minimalno bivanje osebe na svojem ozemlju, preden se tej osebi pridružijo njeni družinski člani. Slednje osebe so prav tako oproščene izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev v zvezi s stanovanjem, zdravstvenim zavarovanjem in sredstvi, če se prošnja za združitev družine vloži v treh mesecih po priznanju statusa begunca.

Pravice družinskih članov

  • Družinski člani tujega državljana imajo pravico do dovoljenja za prebivanje za enako obdobje, ki velja tudi za osebo, ki so se ji pridružili, ter do izobraževanja, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja pod enakimi pogoji, ki veljajo za to osebo.
  • Zakonec, izvenzakonski partner in vsi otroci, ki so dosegli polnoletnost, so najpozneje po petih letih prebivanja upravičeni do nevezanega dovoljenja za prebivanje.
  • Pogoji v zvezi z izdajo in trajanjem nevezanega dovoljenja za prebivanje so določeni v nacionalnem pravu. Države EU lahko omejijo odobritev nevezanega dovoljenja za prebivanje na zakonca ali izvenzakonskega partnerja v primerih, če se družinsko razmerje razdre.

Smernice za uporabo Direktive

Evropska komisija je leta 2014 objavila smernice za države EU v zvezi z uporabo Direktive.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 3. oktobra 2003, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 3. oktobra 2005.

OZADJE

Več informacij je na voljo na spletni strani:

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L 251, 3.10.2003, str. 12–18).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o smernicah za uporabo Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine (COM(2014) 210 final z dne 3. aprila 2014).

Zelena knjiga o pravici do združitve družine državljanov tretjih držav, ki živijo v Evropski uniji (Direktiva 2003/86/ES) (COM(2011) 735 final z dne 15. novembra 2011).

Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine (COM(2008) 610 final z dne 8. oktobra 2008).

Zadnja posodobitev 05.06.2018


(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).

Top