Help Print this page 
Title and reference
Zaščita finančnih interesov EU - boj proti goljufijam

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Zaščita finančnih interesov EU - boj proti goljufijam

Od leta 1995 je v veljavi konvencija, ki želi v okviru kazenskega prava zaščititi finančne interese EU in njenih davkoplačevalcev. V naslednjih letih je konvencijo o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti dopolnila vrsta protokolov.

AKT

Akt Sveta z dne 26. julija 1995 o pripravi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 316, 27.11.1995, str. 48-57)

POVZETEK

Od leta 1995 je v veljavi konvencija, ki želi v okviru kazenskega prava zaščititi finančne interese EU in njenih davkoplačevalcev. V naslednjih letih je konvencijo o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti dopolnila vrsta protokolov.

KAJ JE NAMEN TE KONVENCIJE?

Konvencija skupaj s protokoli

zagotavlja usklajeno pravno definicijo goljufije;

zahteva, da podpisnice sprejmejo kazenske sankcije v primeru goljufij.

KLJUČNE TOČKE

Države EU morajo uvesti učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazenske sankcije za goljufije, ki škodijo finančnim interesom EU.

Konvencija razlikuje med goljufijami glede odhodkov in prihodkov.

Primeri goljufije glede odhodkov so vsa namerna dejanja ali opustitve v zvezi z:

uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, katere posledica je poneverba ali neupravičeno zadržanje sredstev iz proračuna EU;

nerazkritjem podatkov, ki pomeni kršitev določene obveznosti z enako posledico;

neustrezno uporabo takih sredstev za druge namene kot za tiste, za katere so bila prvotno dodeljena.

Primeri goljufije glede prihodkov so vsa namerna dejanja ali opustitve v zvezi z:

uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, katere posledica je nezakonito zmanjšanje sredstev proračuna EU;

nerazkritjem podatkov, ki pomeni kršitev določene obveznosti z enako posledico;

neustrezno uporabo zakonito pridobljenih koristi (npr. zloraba zakonito pridobljenih davčnih plačil) z enako posledico.

V primeru resne goljufije morajo sankcije vključevati tudi kazen odvzema prostosti, kar lahko v določenih primerih vodi do izročitve.

Prvi protokol h konvenciji, sprejet leta 1996, razlikuje med „aktivno“* in „pasivno“* korupcijo javnih uslužbencev. Prav tako opredeljuje pojem „uradnik“ (na nacionalni ravni in ravni EU) ter usklajuje sankcije za kazniva dejanja korupcije.

Odgovornost pravnih oseb

Vsaka država članica mora sprejeti ustrezno zakonodajo za to, da se vodje podjetij ali druge osebe, ki so pooblaščene za sprejemanje odločitev ali nadzor v podjetjih (tj. pravne osebe) spoznajo za kazensko odgovorne. Drugi protokol, sprejet leta 1997, je nadalje pojasnil besedilo konvencije v zvezi z kazensko odgovornostjo pravnih oseb, zaplembo in pranjem denarja.

Nacionalna sodišča

Leta 1996 je bil sprejet protokol, ki določa, da je za odločanje o razlagi konvencije pristojno Sodišče Evropskih skupnosti. Protokol omogoča nacionalnim sodiščem, da glede vprašanj o razlagi konvencije in njenih protokolov zaprosijo Sodišče Evropske unije za predhodne odločbe.

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev jurisdikcije nad kaznivimi dejanji, ki jih je določila v skladu s konvencijo.

Primeri goljufije, ki vključujejo dve ali več držav

Če goljufija pomeni kaznivo dejanje in se nanaša na vsaj dve državi EU, te države pri preiskavi, pregonu in izvrševanju izrečene kazni sodelujejo na način, kot je na primer medsebojna pravna pomoč, izročitev, prevzem postopkov ali izvršitve odločbe, izdane v drugi državi EU

Spori med državami EU

Če se o razlagi ali uporabi konvencije pojavi spor, zadevo najprej obravnava Svet. Če Svet ne doseže rešitve v šestih mesecih, lahko stranka v sporu zadevo predloži Sodišču EU. Sodišče je pristojno tudi za spore med državami EU in Evropsko komisijo.

OD KDAJ SE TA KONVENCIJA UPORABLJA?

Konvencija je začela veljati 17. oktobra 2002, prav tako tudi prvi protokol in protokol o razlagi konvencije Sodišča EU. Drugi protokol je začel veljati 19. maja 2009.

K podpisu konvencije in njenih protokolov lahko pristopi vsaka država, ki postane članica EU.

Več informacij je na voljo na spletni strani Evropskega urada za boj proti goljufijam.

KLJUČNI POJMI

* Aktivna korupcija: kaznivo dejanje uradnika, ki ponudi ali obljubi podkupnino.

* Pasivna korupcija: kaznivo dejanje uradnika, ki sprejme podkupnino.

POVEZANI AKTI

Akt Sveta z dne 27. septembra 1996 o pripravi Protokola h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 313, 23.10.1996, str. 1-10)

Akt Sveta z dne 29. novembra 1996 o pripravi, na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, Protokola o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 151, 20.5.1997, str. 1-14)

Akt Sveta z dne 19. junija 1997 o pripravi Drugega protokola h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 221, 19.7.1997, str. 11-22)

Sklep Sveta 2008/40/PNZ z dne 6. decembra 2007 o pristopu Bolgarije in Romunije h Konvenciji, pripravljeni na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, k Protokolu z dne 27. septembra 1996, k Protokolu z dne 29. novembra 1996 in k Drugemu protokolu z dne 19. junija 1997 (UL L 9, 12.1.2008, str. 23-24)

Zadnja posodobitev 24.08.2015

Top