Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Konvencija o biološki raznovrstnosti

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Languages and formats available
Multilingual display
Text

Konvencija o biološki raznovrstnosti

POVZETEK:

Sklep Sveta 93/626/EGS o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

Daje soglasje EU h Konvenciji ZN o biološki raznovrstnosti, podpisani v Rio de Janeiru junija 1992. Konvencija ima tri cilje:

  • ohranitev biološke raznovrstnosti (tj. pestrosti živih bitij na Zemlji);
  • trajnostno rabo sestavin biološke raznovrstnosti;
  • pravično in nepristransko delitev koristi, nastalih pri izkoriščanju genskih virov.

Biološka raznovrstnost ima ekološke, genetske, družbene, gospodarske, znanstvene, izobraževalne, kulturne, rekreativne in estetske vrednosti.

Sklep potrjuje zavezanost držav EU, da bodo izvajale določbe konvencije.

KLJUČNE TOČKE

Konvencija določa, da bo vlada vsake podpisnice:

  • sodelovala z drugimi sodelujočimi vladami in mednarodnimi organizacijami, da bo zagotovila ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti;
  • razvijala ustrezne strategije in vključila varovanje biološke raznovrstnosti v odločanje na državni ravni, presečne načrte, programe in politike;
  • določila in spremljala biološko raznovrstnost in dejavnike, ki vplivajo nanjo;
  • ohranjala biološko raznovrstnost:
    • z ustanovitvijo in pravilnim upravljanjem zavarovanih območij in varovanjem ekosistemov in naravnih življenjskih prostorov;
    • s spodbujanjem okolju neškodljivega in trajnostnega razvoja na območjih, ki mejijo na ta območja;
    • z obnavljanjem načetih ekosistemov in pomočjo pri obnavljanju ogroženih vrst;
    • z urejanjem, obvladovanjem ali nadziranjem nevarnosti, povezanih z uporabo in spuščanjem živih spremenjenih organizmov, nastalih z biotehnologijo (tj. gensko spremenjenih organizmov);
    • s preprečevanjem vnašanja invazivnih tujerodnih vrst, njihovim nadzorovanjem ali izkoreninjanjem;
    • z varovanjem in spodbujanjem tradicionalne rabe bioloških virov;
    • s sprejetjem dopolnilnih ohranitvenih ukrepov.

Konvencija nadalje določa, da bodo podpisnice:

  • vključile obravnavanje biološke raznovrstnosti v odločanje na državni ravni;
  • preprečile ali kar najbolj zmanjšale škodljive učinke zaradi uporabe bioloških virov (npr. s pomočjo presoje vplivov na okolje);
  • spodbujale sodelovanje med organi in zasebnim sektorjem pri ohranjanju biološke raznovrstnosti in uvajale spodbude;
  • pomagale državam v razvoju pri določitvi, ohranitvi in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti z zagotavljanjem raziskav, znanstvenega in tehničnega izobraževanja in ustreznega usposabljanja;
  • spodbujale ozaveščanje splošne javnosti o pomenu biološke raznovrstnosti;
  • ocenjevale vpliv, ki ga odločitve lahko imajo na biološko raznovrstnost ali na njihove sosede.

Nacionalne vlade bodo omogočile dostop do svojih genskih virov za okolju neškodljive rabe po vzajemno dogovorjenih pogojih in na podlagi predhodnega prostovoljnega soglasja.

Pogodbenice bodo zagotovile pravično delitev denarnih in nedenarnih koristi, nastalih pri izkoriščanju genskih virov.

Nacionalne vlade soglašajo, da:

  • bodo delile tehnologijo, zlasti z državami v razvoju;
  • si izmenjevale javno dostopne informacije o ohranjanju in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti;
  • spodbujale mednarodno in znanstveno sodelovanje;
  • delile rezultate in koristi od biotehnologij iz genskih virov.

Globalni sklad za okolje zagotavlja finančne vire za države v razvoju za izvajanje konvencije. Svoj temeljni proračun prejme od nacionalnih vlad z znatnimi dodatnimi prostovoljnimi prispevki.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

Uporablja se od 25. oktobra 1993.

OZADJE

Na podlagi konvencije sta bila dogovorjena dva protokola. Kartagenski protokol o biološki varnosti ureja gibanje živih spremenjenih organizmov, ki izhajajo iz moderne biotehnologije, iz ene države v drugo. Drugi je Nagojski protokol o dostopu in delitvi koristi. EU je podpisnica obeh.

Oktobra 2010 so se podpisnice konvencije v Nagoji na Japonskem dogovorile o 10-letnem strateškem načrtu za boj proti izgubi biološke raznovrstnosti in opredelile 20 ciljev, znanih kot cilji iz Aičija, za dosego tega cilja. Te zaveze so zajete v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020.

Več informacij je na voljo na spletnem mestu Evropske komisije o naravi in biotski raznovrstnosti.

AKT

Sklep Sveta 93/626/EGS z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1–2)

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011) 244 final z dne 3. maja 2011)

Sklep Sveta 2002/628/ES z dne 25. junija 2002 o sklenitvi Kartagenskega protokola o biološki varnosti v imenu Evropske skupnosti (UL L 201, 31.7.2002, str. 48–49).

Sklep Sveta 2014/283/EU z dne 14. aprila 2014 o sklenitvi Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, v imenu Evropske unije (UL L 150, 20.5.2014, str. 231–233)

Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35–55)

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2015) 478 final z dne 2. oktobra 2015)

Zadnja posodobitev 26.04.2016

Top