Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Languages and formats available
Multilingual display
Text

Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi

POVZETEK:

Direktiva 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Namen direktive je prilagoditi zakonodajo o avtorski in sorodnih pravicah tehnološkemu razvoju, zlasti informacijski družbi, obenem pa zagotoviti visoko stopnjo varstva intelektualne lastnine. Poleg tega uresničuje dve mednarodni pogodbi, sprejeti decembra 1996, in sicer Pogodbo WIPO o avtorski pravici ter Pogodbo WIPO o izvedbah in fonogramih.

Je ena od desetih direktiv, vključno z direktivami o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, osirotelih delih in kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, ki skupaj tvorijo zakonodajo EU o avtorski pravici.

KLJUČNE TOČKE

Direktiva usklajuje osnovne pravice avtorjev in sorodnih imetnikov pravic (pravico reproduciranja, pravico priobčitve javnosti in pravico distribuiranja) ter – v manjši meri – izjeme in omejitve teh pravic. Usklajuje tudi varstvo tehničnih ukrepov in podatkov za upravljanje pravic, sankcije ter pravna sredstva.

Pravica reproduciranja

Države EU morajo za spodaj naštete predvideti izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo, neposredno ali posredno, začasno ali stalno, reproduciranje na vsak način in v vsaki obliki, v celoti ali deloma:

  • avtorjem za izvirnik in primerke njihovih del,
  • izvajalcem za posnetke* njihovih nastopov,
  • proizvajalcem fonogramov za njihove fonograme,
  • producentom prvega posnetka filmov za izvirnik in primerke njihovih filmov,
  • RTV organizacijam za posnetke njihovih oddaj ne glede na to, ali oddajajo po žici ali po radijskih valovih (brezžično), vključno s kablom ali satelitom.

Pravica priobčitve javnosti

Države EU morajo za avtorje predvideti izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčenja njihovih del javnosti. To vključuje dajanje del na voljo javnosti tako, da imajo člani javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami.

Države EU morajo za spodaj naštete imeti tudi predpise o izključni pravici dajanja na voljo:

  • izvajalcem za posnetke njihovih nastopov,
  • proizvajalcem fonogramov za njihove fonograme,
  • producentom prvega posnetka filmov za izvirnik in primerke njihovih filmov,
  • RTV organizacijam za posnetke njihovih oddaj ne glede na način oddajanja.

Pravica distribuiranja

  • Direktiva vzpostavlja enotno vseevropsko pravilo, ki avtorjem dodeljuje izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo kakršno koli javno distribuiranje svojih izvirnih del ali njihovih primerkov.
  • Ta pravica distribuiranja se v EU izčrpa, kadar se prva prodaja ali prvi drug prenos lastništva tega dela v EU izvrši s strani imetnika pravic ali z njegovim privoljenjem.

Izjeme in omejitve

Direktiva navaja izčrpen seznam izjem in omejitev pravic, da bi olajšala uporabo zaščitene vsebine v določenih okoliščinah.

Obstaja obvezna izjema pravice reproduciranja za nekatera dejanja začasnega reproduciranja, ki so sestavni in nujni del tehnološkega procesa (začasni primerki) ter katerih namen je omogočiti zakonito uporabo ali prenos dela ali drugega predmeta v omrežju med tretjimi strankami preko posrednika.

  • Vse druge izjeme in omejitve, povezane s pravicama reproduciranja in priobčitve, niso obvezne (države EU se lahko odločijo, ali jih bodo izvajale ali ne) in se nanašajo zlasti na „javno“ domeno. Za tri od teh izjem – reprografijo*, zasebno uporabo in reproduciranje oddaj, ki ga izvajajo socialne institucije – morajo imetniki pravic dobiti pravično nadomestilo.
  • Izjeme in omejitve pravice distribuiranja se priznajo glede na izjeme, ki veljajo za reproduciranje in priobčitev.

Pravno varstvo

  • Države EU morajo predvideti ustrezno pravno varstvo proti izognitvi katerim koli dejanskim tehničnim ukrepom v zvezi z deli ali drugimi predmeti.
  • To pravno varstvo velja tudi za „pripravljalna dejanja“, kot so proizvodnja, uvoz, distribuiranje, prodaja ali izvajanje storitev za dela z omejeno uporabo.

Varstvo podatkov za upravljanje pravic

Države EU morajo predvideti pravno varstvo proti vsaki osebi, ki zavestno brez dovoljenja izvaja katero koli od naslednjih dejanj:

  • odstranitev ali sprememba katerega koli elektronskega podatka za upravljanje pravic;
  • distribuiranje, oddajanje, priobčenje ali dajanje na voljo del ali drugih varovanih predmetov, s katerih so bili odstranjeni elektronski podatki za upravljanje pravic.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 22. junija 2001. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 22. decembra 2002.

KLJUČNA POJMA

* Posnetek: delo, vsebovano v primerku, v katerem ga lahko drugi vidijo ali iz katerega ga lahko kopirajo (npr. v materialnem nosilcu, kot je posnetek).

* Reprografija: teorija in praksa kopiranja in reproduciranja dokumentov in slikovnega gradiva.

AKT

Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10–19)

Nadaljnje spremembe Direktive 2001/29/ES so vključene v osnovno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI AKTI

Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45–86) („Direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine“). Glejte prečiščeno besedilo.

Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20.3.2014, str. 72–98) („Direktiva o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic“)

Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (kodificirano besedilo) (UL L 376, 27.12.2006, str. 28–35) („Direktiva o pravici dajanja v najem in pravici posojanja“)

Direktiva 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (UL L 272, 13.10.2001, str. 32–36) („Direktiva o sledni pravici“)

Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL L 248, 6.10.1993, str. 15–21) („Direktiva o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji“)

Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (Kodificirana različica) (UL L 111, 5.5.2009, str. 16–22) („Direktiva o programski opremi“)

Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20–28) („Direktiva o bazah podatkov“)

Direktiva 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (Kodificirana različica) (UL L 372, 27.12.2006, str. 12–18) („Direktiva o trajanju“). Glejte prečiščeno besedilo.

Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5–12) („Direktiva o osirotelih delih“)

Zadnja posodobitev 04.04.2016

Top