Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Način glasovanja v Svetu ECB

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Languages and formats available
Multilingual display
Text

Način glasovanja v Svetu ECB

POVZETEK:

Sklep 2003/223/ES – sprememba člena 10.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

  • V okviru Sveta Evropske centralne banke (ECB) uvaja sistem rotacije glasovanja, s katerim bi zagotovili pošteno in učinkovito odločanje.
  • Upošteva dejstvo, da se število guvernerjev nacionalnih centralnih bank povečuje zaradi novih držav, ki uvajajo euro.
  • Vzpostavlja tudi pravila v zvezi z dodelitvijo in rotacijo glasovalnih pravic guvernerjev.

KLJUČNE TOČKE

Svet ECB

  • Svet ECB je eden od treh organov odločanja v ECB. Druga dva organa sta Izvršilni odbor in Razširjeni svet ECB.
  • Svet ECB je najvišji organ odločanja v ECB. Določa predvsem denarno politiko euroobmočja.
  • Sestavlja ga šest članov Izvršilnega odbora in guvernerji nacionalnih centralnih bank iz držav euroobmočja. Število guvernerjev se zato poveča vsakič, ko se euroobmočju pridruži nova država.

Sistem rotacije glasovanja po skupinah

  • Od dneva, ko število članov Sveta ECB preseže 21, se način glasovanja prilagodi.
  • Skupno število glasovalnih pravic je tako omejeno na 21. Šest članov Izvršilnega odbora ima še naprej stalne glasovalne pravice. Guvernerji si delijo preostalih 15 glasovalnih pravic, ki rotirajo med njimi.
  • Guvernerji se zato razdelijo v skupine, ki se razlikujejo glede na pogostost glasovalnih pravic njihovih članov. Skupine se oblikujejo v skladu z razvrstitvijo držav euroobmočja, ki temelji na:
    • deležu v skupnem bruto domačem proizvodu po tržnih cenah (BDP tc)* v državah euroobmočja;
    • deležu v skupni agregatni bilanci stanja monetarnih finančnih institucij v državah euroobmočja.
  • Namen teh kazalcev je zagotavljanje objektivnosti z upoštevanjem gospodarske teže države v euroobmočju in velikosti njenega finančnega sektorja.
  • Poleg tega sklep predvideva, da bo sistem rotacije glasovanja izveden v dveh fazah.

Prva faza: glasovalne pravice, ko število guvernerjev preseže 15

  • Od dneva, ko število guvernerjev preseže 15 in dokler ne doseže števila 22, so guvernerji razporejeni v dve skupini.
    • Prvo skupino sestavlja pet guvernerjev nacionalnih centralnih bank držav z največjim deležem v skupnem euroobmočju v skladu z zgoraj opisanimi kazalci.
    • Drugo skupino sestavljajo vsi preostali guvernerji.
  • Pet guvernerjev iz prve skupine si deli 4 glasovalne pravice in preostali guvernerji iz druge skupine 11.
  • Pogostost glasovalnih pravic guvernerjev iz prve skupine ne sme biti manjša od pogostosti glasovalnih pravic guvernerjev iz druge skupine.
  • Prva faza bi bila normalno dosežena januarja 2009, ko se je euroobmočju kot njegova 16. članica pridružila Slovaška. Vendar je decembra 2008 Svet ECB sprejel sklep o preložitvi začetka sistema rotacije.
  • Namesto tega je bil novi sistem rotacije uveden 1. januarja 2015, ko se je euroobmočju pridružila Litva kot njegova 19. članica.

Druga faza: glasovalne pravice, ko število guvernerjev doseže 22

  • Od dneva, ko število guvernerjev doseže 22, so guvernerji razdeljeni v tri skupine.
    • Prvo skupino sestavlja pet guvernerjev nacionalnih centralnih bank držav z največjim deležem v skupnem euroobmočju.
    • Drugo skupino sestavlja polovica celotnega števila guvernerjev. Guvernerji iz te skupine prihajajo iz nacionalnih centralnih bank držav, ki imajo naslednje položaje v razvrstitvi na podlagi zgornjih meril.
    • Tretjo skupino sestavljajo vsi drugi guvernerji.
  • Prvi skupini se dodelijo 4 glasovalne pravice, drugi 8 in tretji 3.
  • V vsaki skupini imajo guvernerji glasovalne pravice enako dolgo. Svet ECB sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje tega načela.

Izvajanje, prilagoditve in prihodnje spremembe

  • Vedno, kadar se število guvernerjev poveča, se sestava skupin prilagodi in prilagoditve se uporabljajo od dneva, ko se guverner(-ji) pridruži(-jo) Svetu ECB. Vedno, kadar se skupni BDP tc* prilagodi (zahteva se vsakih 5 let), se sestava skupin prilagodi v skladu s spremembami in se uporablja od prvega dne naslednjega leta.
  • Vsak sklep, ki je potreben za izvajanje operativnih podrobnosti sistema rotacije, z izjemo novega načina glasovanja, morajo sprejeti vsi člani Sveta ECB z dvotretjinsko večino, ne glede na to, ali imajo glasovalno pravico v času sklepa.
  • Svet ECB je leta 2009 sprejel ukrepe, ki zajemajo stopnjo rotacije, obdobje rotacije, razvrstitev guvernerjev znotraj skupin in prehod s sistema z dvema skupinama na sistem s tremi skupinami (Sklep 2009/328/ES).

OZADJE

Preden so države EU sposobne uvesti euro, morajo izpolniti številne gospodarske in finančne pogoje, znane kot „konvergenčna merila“.

Trenutno le 19 od 28 držav EU izpolnjuje ta merila in so sprejele euro kot enotno valuto. Za druge države velja odstopanje, dokler ne izpolnijo meril. Za Dansko in Združeno kraljestvo veljajo izvzetja, ker trenutno ne nameravata sprejeti eura.

KLJUČNI POJEM

* Bruto domači proizvod po tržnih cenah (BDP tc): denarna vrednost vse domače končne bruto proizvodnje ali proizvoda države.

AKT

Sklep Sveta 2003/223/ES v sestavi voditeljev držav ali vlad z dne 21. marca 2003 o spremembi člena 10.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (UL L 83, 1.4.2003, str. 66–68)

POVEZANI AKTI

Sklep Evropske centralne banke 2009/5/ES z dne 18. decembra 2008 o preložitvi začetka sistema rotacije v Svetu Evropske centralne banke (ECB/2008/29) (UL L 3, 7.1.2009, str. 4–5)

Sklep Evropske centralne banke 2009/328/ES z dne 19. marca 2009 o spremembah Sklepa ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (ECB/2009/5) (UL L 100, 18.4.2009, str. 10–11)

Zadnja posodobitev 08.03.2016

Top