Prednost evropskega prava

 

POVZETEK:

Sodba sodišča z dne 15. julija 1964 — Flaminio Costa proti ENEL

ZAKAJ JE SODBA COSTA PROTI ENEL PRELOMNA?

• Sodišče Evropskih skupnosti (zdaj Sodišče Evropske unije (CJEU)) je v svoji sodbi potrdilo prednost prava Evropske gospodarske skupnosti (EGS) (zdaj Evropske unije (EU)) pred nacionalnimi zakoni držav članic EU.
• Ta sodba je postavila splošno načelo* prava Skupnosti (zdaj EU): prednost (imenovana tudi „primarnost“ ali „nadrejenost“) prava EU, ki zagotavlja njegovo nadrejenost nad nacionalnim pravom držav članic.
• Načelo prednosti zagotavlja, da pravo EU enotno ščiti državljane po vsej EU.

KLJUČNE TOČKE

V predhodnem odločanju* v zvezi s Pogodbo EGS (zdaj Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju EU) je Sodišče pojasnilo naslednje.

• V nasprotju z običajnimi mednarodnimi pogodbami je Pogodba EGS ustvarila evropski pravni sistem, ki je sestavni del pravnih sistemov držav članic in je zanje zavezujoč.
• Z ustanovitvijo EGS so države članice pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, prenesle iz svojega nacionalnega pravnega sistema na pravni sistem EGS, omejile svojo suverenost in ustvarile zakonodajo, ki je zavezovala tako njihove državljane kot njih same.
• Posledično države članice ne smejo sprejeti nacionalnih zakonov, ki so v nasprotju z zakonodajo EU, ne da bi postavili pod vprašaj pravno podlago same EU. Če kljub temu to storijo, bi moralo imeti pravo EU prednost pred nacionalnimi zakoni (tj. jih preglasiti) na domačih sodiščih zadevne države.

Razvoj dogodkov pred in po sodbi

V drugi prelomni zadevi, leta 1963, je Sodišče že določilo enako pomembno in komplementarno splošno načelo prava EU: načelo neposrednega učinka.

Sodišče je pozneje v svoji sodni praksi pojasnilo obseg načela prednosti*.

• Velja za vse zakone EU z zavezujočo silo, ne glede na to, ali so primarno pravo (tj. Pogodbe),), sekundarno pravo (direktive, uredbe, sklepi itd.) ali sodna praksa Sodišča EU.
• Vpliva na vse nacionalne akte:
  • ne glede na njihovo naravo (zakoni, uredbe, sklepi, odloki, okrožnice itd.) ali jih izdajo izvršilni ali zakonodajni organi države članice;
  • tudi če so bili sprejeti po zadevnem aktu EU (Amministrazione delle Finanze proti Simmenthal SpA, 1978);
  • vključno z določbami nacionalne ustave, ki so v nasprotju z zakonodajo EU (Internationale Handelsgesellschaft mbH proti Einfuhr- und Vorratsstelle für Getreide und Futtermittel, 1970 in Wünsche Handelsgesellschaft proti Nemčiji, 1984, znani kot sodbi Solange I in Solange II).

V izjavi o primarnosti, ki je priložena Sklepni listini Medvladne konference, ki je sprejela Pogodbo o delovanju Evropske unije, je konferenca:

• poudaril načelo prednosti prava EU pred nacionalnim pravom;
• poudarila, da je temelj prava EU, ne glede na to, da ni vključeno v pogodbo.

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Sodba Sodišča z dne 15. julija 1964, Flaminio Costa proti E.N.E.L, Zadeva 6-64 (angleška posebna izdaja 1964 00585).

POVEZANI DOKUMENTI

Konferenca, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo podpisano 13. decembra 2007 – A. Izjave o določbah pogodb – 17. Izjava o primarnosti (UL C 115, 9. 5. 2008, str. 344).

Pogodba o delovanju Evropske unije z dne 13. decembra 2007 – prečiščena različica (UL C 202, 7. 6. 2016, str. 47–360).

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 12. aprila 1984, Wünsche Handelsgesellschaft GmbH & Co. proti Zvezni republiki Nemčiji. Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Verwaltungsgericht Frankfurt am Main – Nemčija. Konzervirane gobe – zaščitni ukrepi. Zadeva 345/82 (poročila Evropskega sodišča 1984 01995).

Sodba Sodišča z dne 9. marca 1978, Amministrazione delle Finanze dello Stato proti Simmenthal SpA. Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Pretura di Susa – Italija. Nacionalno sodišče je odpravilo zakon, ki je bil v nasprotju s pravom Skupnosti. Zadeva 106/77 (poročila Evropskega sodišča 1978 00629).

Sodba Sodišča z dne 17. decembra 1970, Internationale Handelsgesellschaft mbH proti Einfuhr- und Vorratsstelle für Getreide und Futtermittel. Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Verwaltungsgericht Frankfurt am Main – Nemčija. Zadeva 11–70 (poročila Evropskega sodišča 1970 01125).

Zadnja posodobitev 22.10.2021