Sodelovanje med državami EU pri odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

POVZETEK:

Sklep Sveta 2007/845/PNZ o sodelovanju med uradi držav EU za odvzem premoženjske koristi na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji

POVZETEK

KAJ JE NAMEN SKLEPA?

Ta sklep določa zahteve za ustanovitev uradov za odvzem premoženjske koristi v državah EU.

KLJUČNE TOČKE

Namen uradov za odvzem premoženjske koristi je omogočiti lažje sledenje in identifikacijo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki je lahko predmet sklepa o zamrznitvi ali zasegu ali o zaplembi v teku kazenske ali civilne preiskave.

Države EU morajo na svojem ozemlju ustanoviti ali imenovati vsaj en urad za odvzem premoženjske koristi (največ dva). Uradi za odvzem premoženjske koristi morajo medsebojno izmenjavati informacije, ne glede na svoj status (organ pregona, pravosodni ali upravni organ).

Urad za odvzem premoženjske koristi ali drug organ države EU s podobnimi odgovornostmi lahko v okviru kazenske ali civilne preiskave zaprosi za informacije urad za odvzem premoženjske koristi iz druge države EU. Zaprosilo mora vsebovati podrobnosti o:

• predmetu in razlogu za zaprosilo,
• vrsti postopka,
• ciljnem oziroma iskanem premoženju in/ali domnevno vpletenih fizičnih ali pravnih osebah (posameznikih ali podjetjih).

Uradi za odvzem premoženjske koristi lahko brez zaprosila spontano izmenjujejo informacije, za katere menijo, da so potrebne za izvajanje nalog urada iz druge države EU.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

Ta sklep se uporablja od 18. decembra 2007.

OZADJE

Evropska komisija je na podlagi okvirnega sklepa vzpostavila neuradno platformo za dodatno krepitev sodelovanja na ravni EU in usklajevanje izmenjav informacij ter dobre prakse.

• Poročilo Komisije iz leta 2011 navaja ugotovitev, da se uradi za odvzem premoženjske koristi kljub temu, da so učinkovito orodje, usmerjeno v denar storilcev kaznivih dejanj, spopadajo s skupnimi težavami, zlasti v zvezi s svojo zmožnostjo dostopa do ustreznih finančnih informacij.
• Leta 2014 je bila sprejeta Direktiva 2014/42/EU, ki določa minimalna pravila EU o začasnem zavarovanju premoženja z možnim naknadnim odvzemom ter odvzemom lastnine v kazenskih zadevah. Države EU so morale vključiti Direktivo v nacionalno zakonodajo do 4. oktobra 2015.
• Več informacij je na voljo na strani „Zaplemba in odvzem premoženjske koristi“ na spletnem mestu Evropske komisije.

AKT

Sklep Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji (UL L 332, 18.12.2007, str. 103–105)

POVEZANI AKTI

Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39–50). Popravki Direktive 2014/42/EU so vključeni v osnovno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (UL L 196, 2.8.2003, str. 45–55). Glejte prečiščeno besedilo.

Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (UL L 328, 24.11.2006, str. 59–78). Glejte prečiščeno besedilo.

Zadnja posodobitev 25.04.2016