Uporaba dodatkov v krmi

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 1831/2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba določa standardizirane postopke za dovoljevanje krmnih dodatkov* in opredeljuje pravila za označevanje, dajanje na trg in uporabo.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Uredba se uporablja za vse krmne dodatke in premikse*. Ne uporablja se za:

pomožna tehnološka sredstva* in
veterinarska zdravila, kakor so opredeljena v Direktivi 2001/82/ES.

Splošni vidiki

Samo dovoljeni dodatki se smejo dati na trg in uporabljati. Dovoljenja se izdajo za uporabo v krmi, namenjeni posebnim živalskim vrstam ali kategorijam, in za posebne pogoje uporabe.

Dodatki se lahko razvrstijo, kot sledi:

tehnološki (npr. konzervansi, antioksidanti, emulgatorji, stabilizatorji, regulatorji kislosti, silirni (trava ali druga zelena krma, stisnjena in shranjena neprodušno, običajno v silosu) dodatki);
senzorični (npr. aromatične snovi, barvila);
nutritivni (npr. vitamini, minerali, aminokisline, elementi v sledovih);
zootehnični (npr. pospeševalci prebavljivosti, stabilizatorji mikroflore);
kokcidiostatiki in histomonostatiki.

Te kategorije se razdelijo v funkcionalne skupine glede na glavne funkcije dodatkov.

Antibiotiki, ki niso kokcidiostatiki ali histomonostatiki, niso krmni dodatki.

Vrste dovoljenj

Obstajata dve vrsti dovoljenj:

dovoljenje, ki se izda imetniku dovoljenja za dodatke v kategorijah „zootehničnih dodatkov“ ter „kokcidiostatikov in histomonostatikov“ ter za dodatke, ki so sestavljeni iz gensko spremenjenih organizmov, jih vsebujejo ali so proizvedeni iz njih;
dovoljenje, ki se izda imetniku dovoljenja za snovi, ki spadajo v kategorije dodatkov „tehnološki dodatki“, „senzorični dodatki“ in „nutritivni dodatki“.

Dovoljenja veljajo deset let v vsem Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Podaljšajo se lahko za obdobje desetih let. Vlogo za podaljšanje dovoljenja je treba poslati Evropski komisiji najpozneje eno leto pred iztekom dovoljenja. Postopek za podaljšanje dovoljenja je določen v uredbi.

Uredba določa tudi postopek za spremembo, začasno ukinitev in preklic dovoljenja.

Postopek za izdajo dovoljenja

Zahtevki za dovoljenje se predložijo Komisiji. Ta o zahtevkih obvesti države EU, preden jih posreduje Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA).
Vložnik mora EFSA poslati izvod vloge in popolno dokumentacijo:
- ime in naslov vložnika,
- opis postopka proizvodnje,
- proizvodnja in predvidena uporaba dodatkov,
- predlagani pogoji za dajanje dodatka na trg,
- študije o varnosti in učinkovitosti itd.
EFSA je odgovorna za izvedbo ocene tveganja na podlagi dokumentacije, ki jo predloži vložnik.
Vložnik mora tudi poslati vzorce dodatka referenčnemu laboratoriju Skupnosti v analizo.
EFSA lahko med postopkom presoje od vložnika zahteva dodatne informacije.
Dodatki, namenjeni za uporabo v prehrani živali, morajo prejeti pozitivno mnenje, preden se dovolita njihova uporaba in dajanje na trg. EFSA v šestih mesecih od prejema vloge poda mnenje na podlagi informacij, ki jih predloži vložnik. V mnenje se vključi ocenjevalno poročilo, ki ga pripravi referenčni laboratorij. Če je mnenje pozitivno, mora vsebovati informacije o posebnih pogojih ali omejitvah v zvezi z ravnanjem, zahtevah za nadzor po dajanju na trg in uporabi dodatka, vključno z živalskimi vrstami in kategorijami živalskih vrst, za katere naj se dodatek uporablja. To vključuje informacije o posebnih dodatnih zahtevah za označevanje dodatka in po potrebi predlog za uvedbo mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora.
Komisija se na podlagi mnenja EFSA odloči, ali bo odobrila ali zavrnila dovoljenje za dodatek. Komisija pripravi osnutek izvedbene uredbe za izdajo ali zavrnitev dovoljenja. Komisiji v postopku pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo – oddelek Prehrana živali.
Nosilci krmne dejavnosti so odgovorni za dajanje na trg in uporabo krmnih dodatkov in za zagotavljanje skladnosti s pogoji ali omejitvami, ki jih uvaja zakonodaja.

Komisija je vzpostavila register krmnih dodatkov Evropske unije, ki se redno posodablja in vključuje povezave na zadevne uredbe o dovoljenjih. Te uredbe zajemajo posebne zahteve za dajanje dodatkov na trg.

Sestavljata ga dva dela:

prvi del: Priloga I – vsebuje seznam sprememb registra in sedanja dovoljenja;
drugi del: Priloga II – vsebuje seznam dodatkov, ki bodo v kratkem umaknjeni. Ta seznam vključuje tudi tiste dodatke, za katere je datum naveden v stolpcu „Datum izteka dovoljenja“. Teh dodatkov ni več dovoljeno dajati na trg, če je datum pretekel.

Označevanje

Dodatki morajo biti označeni vidno, jasno čitljivo in neizbrisno. Oznaka mora vključevati naslednje informacije:

posebno ime, dano dodatkom ob dovoljenju, funkcionalno skupino in njeno identifikacijsko številko;
ime in naslov ali registrirani sedež osebe, odgovorne za te podatke;
neto maso ali neto volumen dodatkov;
kadar je primerno, številko odobritve, dodeljene obratu, ki proizvaja ali daje v promet dodatek;
navodila za uporabo in priporočila za varno uporabo ter, kadar je ustrezno,
posebne zahteve, navedene v dovoljenju;
referenčno številko serije in datum proizvodnje.

Uredba določa tudi zahteve za označevanje premiksov krmnih dodatkov.

Od kdaj se ta uredba uporablja?

Uporablja se od 18. oktobra 2004.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Krmni dodatki (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Krmni dodatki: snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso posamična krmila niti premiksi in se namenoma dodajajo krmi ali vodi, da bi izpolnili eno ali več od naslednjih funkcij:

izpolnjevanje prehranskih potreb živali,
ugoden vpliv na:
- lastnosti krme ali živalskih proizvodov;
- barvo okrasnih ribic in ptic;
- okoljske posledice reje živali;
- rejo živali;
- prirejo ali dobrobit živali;
ali kokcidiostatični ali histomonostatični učinek.

Premiksi: mešanice krmnih dodatkov ali mešanice enega ali več krmnih dodatkov s krmnimi sestavinami ali vodo kot nosilcem, ki niso namenjene neposrednemu krmljenju živali.

Pomožna tehnološka sredstva: kakršne koli snovi, ki niso zaužite kot krma sama po sebi in se namenoma uporabljajo pri predelavi krme ali posamičnih krmil, da služijo tehnološkemu namenu med obdelavo ali predelavo, ki lahko povzroči nenamensko, vendar neizogibno prisotnost ostankov snovi ali njenih derivatov v končnem proizvodu (pod pogojem, da ti ostanki ne škodijo zdravju ljudi in živali ali okolju in da nimajo nobenih tehnoloških vplivov na končno krmo).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29–43).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 1831/2003 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba Komisije (ES) št. 429/2008 z dne 25. aprila 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 v zvezi s pripravo in predložitvijo vlog ter oceno krmnih dodatkov in izdajo dovoljenj zanje (UL L 133, 22.5.2008, str. 1–65).

Glejte prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 27.03.2021

Top