Help Print this page 
Title and reference
Vizumska obveznost za osebe, ki niso državljani EU

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Vizumska obveznost za osebe, ki niso državljani EU

Ta uredba vsebuje seznam držav, ki niso članice Evropske unije (EU) in katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja EU imeti vizum oziroma katerih državljani so oproščeni te zahteve.

AKT

Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve.

POVZETEK

Uredba (ES) št. 539/2001 določa vizumske obveznosti za osebe, ki niso državljani EU in vstopajo v EU za krajše obdobje. Predvideva tudi izvzetja iz vizumske obveznosti in odpravo vizumov, ki jo države članice EU lahko odobrijo za posebne skupine oseb.

POZITIVNI IN NEGATIVNI SEZNAM

Uredba določa skupni seznam držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja države članice imeti vizume (Priloga I ali negativni seznam). Vsebuje pa tudi seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti (Priloga II ali pozitivni seznam).

Ta seznama se redno dopolnjujeta v skladu z naknadnimi spremembami Uredbe (ES) št. 539/2001.

Odločitve o spremembi seznamov se sprejemajo na podlagi presoje posameznega primera pri državah, ki niso članice EU, v skladu z merili, kot so na primer nezakonito priseljevanje, javni red in varnost, gospodarska korist (turizem in zunanja trgovina), zunanji odnosi, vključno z upoštevanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter regionalna povezanost in vzajemnost. Te odločitve se včasih sprejmejo na podlagi uspešnih dialogov o liberalizaciji vizumske ureditve z zadevnimi tretjimi državami.

VIZUMI ZA KRATKOROČNO BIVANJE

Vizum za kratkoročno bivanje, ki ga izda katera koli država v schengenskem območju, na splošno omogoča imetniku, da potuje skozi vseh 26 držav schengenskega območja za obdobje največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Vizumi za obiske, ki so daljši od navedenega obdobja, se obravnavajo v okviru nacionalnih postopkov.

Uredba tudi določa, da se vizumske obveznosti odpravijo za:

  • osebe, ki niso državljani EU in imajo dovoljenje za obmejni promet;
  • šolarje iz držav zunaj EU, ki imajo tam prebivališče in potujejo v okviru šolske ekskurzije s svojo šolo;
  • begunce s priznanim statusom in osebe brez državljanstva, ki imajo potni dokument, ki ga izda država članica, v kateri prebivajo.

IZVZETJA IZ VIZUMSKE OBVEZNOSTI

Države članice lahko odobrijo izvzetja iz vizumske obveznosti ali odpravo vizumov za nekatere skupine oseb, kot so na primer imetniki diplomatskih, službenih in drugih uradnih potnih listov, civilno letalsko in ladijsko osebje ali letalsko in spremno osebje na poletih, ki so namenjeni pomoči ali reševanju.

Drugi posebni primeri izvzetij so navedeni v Uredbi.

MEHANIZEM VZAJEMNOSTI

Če država zunaj EU, ki je uvrščena na pozitivni seznam, uvede vizumsko obveznost za državljane ene države članice (ali več držav članic), se sproži mehanizem, v skladu s katerim zadevna država članica o tem obvesti Komisijo in Svet, pri čemer se izvaja poseben postopek za ponovno vzpostavitev brezvizumskega režima potovanj. Če ta država šest mesecev po objavi obvestila o stanju nevzajemnosti še vedno izvaja to obveznost, lahko Komisija v obliki ukrepa vzajemnosti predlaga začasno ponovno vzpostavitev vizumske obveznosti za nekatere skupine državljanov te države zunaj EU. Ta poseben mehanizem vzajemnosti velja za celotno EU. Če torej država zunaj EU uvede vizumsko obveznost za državljane države članice EU, lahko pride do skupnega odziva EU s strani vseh držav članic.

MEHANIZEM ZAČASNE PREKINITVE

Ta mehanizem v skladu s strogimi pogoji in po temeljiti presoji Komisije omogoča začasno ponovno uvedbo vizumske obveznosti za osebe, ki niso državljani EU, v primeru izrednih razmer, do katerih pride zaradi zlorabe brezvizumskega režima s strani državljanov držav zunaj EU, uvrščenih na pozitivni seznam, kar povzroči znatno in nenadno povečanje števila:

  • neutemeljenih prošenj za azil,
  • nezakonitih priseljencev ali
  • zavrnjenih prošenj za ponovni sprejem.

REFERENCE

Akt

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list Evropske unije

Uredba (ES) št. 539/2001

10.4.2001

-

UL L 81, 21.3.2001

Akt(-i) o spremembi

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list Evropske unije

Uredba Sveta (ES) št. 2414/2001

1.1.2002

-

UL L 327, 12.12.2001

Uredba Sveta (ES) št. 453/2003

2.4.2003

-

UL L 69, 13.3.2003

Akt o pogojih pristopa

1.5.2004

-

UL L 236, 23.9.2003

Uredba Sveta (ES) št. 851/2005

25.6.2005

-

UL L 141, 4.6.2005

Uredba Sveta (ES) št. 1791/2006

1.1.2007

-

UL L 363, 20.12.2006

Uredba Sveta (ES) št. 1932/2006

19.1.2007

-

UL L 405, 30.12.2006

Uredba Sveta (ES) št. 1244/2009

19.12.2009

-

UL L 336, 18.12.2009

Uredba (EU) št. 1211/2010Evropskega parlamenta in Sveta

11.1.2011

-

UL L 339, 22.12.2010

Uredba Sveta (EU) št. 517/2013

1.7.2013

-

UL L 158, 10.6.2013

Uredba (EU) št. 610/2013Evropskega parlamenta in Sveta

19.7.2013

-

UL L 182, 29.6.2013

Uredba (EU) št. 1289/2013Evropskega parlamenta in Sveta

9.1.2014

-

UL L 347, 20.12.2013

Uredba (EU) št. 259/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

28.4.2014

-

UL L 105, 8.4.2014

Uredba (EU) št. 509/2014Evropskega parlamenta in Sveta

9.6.2014

-

UL L 149, 20.5.2014

Nadaljnje spremembe in popravki Uredbe (ES) št. 539/2001 so vključeni v osnovno besedilo. To prečiščeno besedilo se uporablja le kot napotilo.

Zadnja posodobitev: 12.08.2014

Top