EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) (2007−2013)

Da bi se zmanjšal razkorak med stopnjami razvoja evropskih regij, in da bi najmanj razvite regije dohitele bolj razvite, ta uredba opredeljuje vrste ukrepov, ki bi lahko koristili finančna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prav tako opredeljuje naloge in razsežnosti ukrepov ESRR v okviru ciljev „konvergenca“, „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ ter „evropsko teritorialno sodelovanje“ kohezijske politike za obdobje 2007−2013.

AKT

Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (Glej akt(e) o spremembah).

POVZETEK

Ta uredba vzpostavlja in opredeljuje naloge in razsežnosti ukrepanja ESRR. Področje uporabe ESRR upošteva cilje „konvergenca“, „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ ter „evropsko teritorialno sodelovanje“, kot so opredeljeni v splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskih skladih.

Cilj

Cilj ESRR je prispevati h krepitvi gospodarske in družbene kohezije z zmanjšanjem razlik med regijami. Ta prispevek se odraža v podpori razvoju in strukturnemu uravnavanju regionalnih gospodarstev, tudi prestrukturiranju industrijskih regij v zatonu.

Področje uporabe

ESRR osredotoča svoje delovanje na številna prednostna vprašanja, ki odražajo naravo konvergenčnih ciljev, ciljev regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja ter ciljev evropskega teritorialnega sodelovanja. Gre zlasti za financiranje:

  • naložb, ki prispevajo k ustvarjanju trajnostnih zaposlitev,
  • naložb v infrastrukturo,
  • podpornih ukrepov za regionalni in lokalni razvoj, kar zajema pomoč in storitve gospodarskim družbam, zlasti ko gre za mala in srednje velika podjetja (MSP),
  • tehnična pomoč.

Konvergenca

V okviru cilja „konvergenca“ ESRR usmerja svojo pomoč k podpori trajnostnega integriranega razvoja ter k ustvarjanju trajnostnih zaposlitev. Izvedbeni programi v državah članicah so namenjeni modernizaciji in diverzifikaciji regionalnih gospodarskih struktur zlasti v naslednjih panogah:

  • tehnološke raziskave in razvoj, inovacije in podjetniški duh,
  • informacijska družba,
  • okolje,
  • preprečevanje tveganj,
  • turizem,
  • naložbe v kultur,
  • naložbe v promet,
  • energija,
  • naložbe v izobraževanje,
  • naložbe v zdravstveno in socialno infrastrukturo,
  • neposredna pomoč naložbam v mala in srednje velika podjetja (MSP).

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

Pri cilju „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ se prednostni cilji delijo na tri skupine:

  • inovacije in gospodarstvo znanja, zlasti na področju izboljšanja regionalnih zmogljivosti za tehnološke raziskave in razvoja ter inovacij, podjetniškega duha in ustvarjanja novih finančnih instrumentov za gospodarske družbe,
  • okolje in preprečevanje tveganj, kar zajema obnovo onesnaženih zemljišč, spodbujanje energijske učinkovitosti, čistega javnega mestnega prevoza in oblikovanje načrtov za preprečevanje in obvladovanje naravnih in tehnoloških tveganj,
  • dostop do prevoznih in telekomunikacijskih storitev splošnega gospodarskega interesa, zlasti krepitev sekundarnih omrežij in spodbujanje dostopa MSP do informacijskih in komunikacijskih tehnologij IKT).

Evropsko teritorialno sodelovanje

Pri evropskem teritorialnem sodelovanju ESRR osredotoča svojo pomoč na:

  • razvoj gospodarskih in socialnih čezmejnih dejavnost prek skupnih strategij za trajnostni teritorialni razvoj. Gre na primer za spodbujanje podjetniškega duha, varovanje upravljanja z naravnimi in kulturnimi viri ter sodelovanje, zmogljivosti in uporaba infrastruktur,
  • vzpostavitev in razvoj mednarodnega sodelovanja, tudi bilateralnega sodelovanja med obmorskimi regijami. Prednostni cilji se nanašajo na okolje, izboljšanje dostopa in trajnostni razvoj urbanih območij,
  • krepitev učinkovitosti regionalne politike. Treba je spodbujati izmenjave izkušenj med regionalnimi in lokalnimi organi.

Komisija lahko na zahtevo držav članic predlaga predpise za določene kategorije izdatkov, ki bi nadomestili nacionalne predpise.

Države članice so odgovorne za imenovanje enega upravnega organa, enega organa za certificiranje in enega nadzornega organa.

Kot je navedeno v splošnih določbah, lahko države članice, če želijo prenesti naloge upravljanja in skupnega tehničnega sekretariata, posežejo po pravnem instrumentu za sodelovanje, Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS).

Da bi bil projekt izbran, mora zajemati koristnike iz vsaj dveh držav, ki skupaj delujejo na vsaj dveh od naslednjih štirih področij: razvoj, izvedba, kadrovanje in financiranje. V primeru meddržavnega sodelovanja se lahko program izvaja samo v eni državi članici pod pogojem, da sta ga predlagali vsaj dve državi. Mreže za sodelovanje in izmenjavo izkušenj morajo biti sestavljene iz vsaj treh prejemnikov in vsaj treh regij iz vsaj dveh držav članic, ki morajo delovati skupaj na vseh štirih področjih.

Izvedbeni program mora vsebovati naslednje informacije:

  • analizo prednosti in slabosti področja sodelovanja,
  • utemeljitev izbranih prednostnih ciljev,
  • informacije o prednostnih nalogah in njihovih natančnih ciljih,
  • razdelitev področij ukrepanja na kategorije,
  • finančni načrt,
  • pravila izvajanja,
  • okvirni seznam glavnih projektov.

Pogoji financiranja so odvisni od lokacije. Sofinanciranje se lahko pridobi do:

  • 20 % za čezmejno sodelovanje v območjih NUTS III, ki so ob mejah EU,
  • 20 % za čezmejno sodelovanje pri operacijah, ki vključujejo parterje zunaj zadevnega območja,
  • 10 % za čezmejno in mednarodno sodelovanje za stroške izvajanja operacij na ozemlju države, ki ni članica EU, pod pogojem, da je to v korist regij znotraj EU.

Ozemeljske posebnosti

ESRR daje poseben pomen ozemeljskim posebnostim. Ukrepi za pomoč urbanim področjem so zajeti v operativnih programih, ki temeljijo na izkušnjah iz pobude URBAN. Cilj ESRR je rešiti gospodarske, okoljske in socialne težave v mestih.

Pri podeželju in območjih, odvisnih od ribištva, se mora ESRR osredotočiti na gospodarsko diverzifikacijo, predvsem:

  • infrastrukture za izboljšanje dostopnosti,
  • telekomunikacijska omrežja na podeželju,
  • razvoj novih gospodarskih dejavnosti,
  • krepitev povezav med mesti in podeželjem,
  • razvoj turizma in reorganizacija podeželja.

ESRR območjem z naravnimi omejitvami prispeva finančna sredstva za naložbe v dostopnost, gospodarske dejavnosti v zvezi s kulturno dediščino, trajnostno uporabo virov in spodbujanje turizma.

Financira pa tudi manjše stroške, ki nastanejo zaradi geografske lege najbolj oddaljenih regij:

  • pomoč prevozu blaga in zagon prevoznih storitev,
  • pomoč, povezana s težavami pri hrambi, vzdrževanju proizvodnih sredstev in pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu dela.

Končne določbe

Uredba ne vpliva na posege, ki so bili odobreni pred začetkom njene veljave. Prošnje, oddane v okviru Uredbe 1783/99 so še naprej veljavne, sama uredba pa je razveljavljena od 1. januarja 2007 dalje. Ta uredba je v uporabi od 1. januarja 2007 in jo je treba prenoviti najpozneje do 31. decembra 2013.

Reference

Akt

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list

Uredba (ES) št. 1080/2006

1.8.2006

UL L 210, 31.7.2006

Akt o spremembi

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list

Uredba (ES) št. 397/2009

10.6.2009

UL L 126, 21.5.2009

Uredba (ES) št. 437/2010

18.6.2010

UL L 132, 29.5.2010

POVEZANI AKTI

SPLOŠNE DOLOČBE

Uredba Sveta št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999.Glej prečiščeno različico.

UPRAVIČENE REGIJE IN OBMOČJA

Odločba Komisije 2006/769/ES z dne 31. oktobra 2006 o pripravi seznama regij in območij, upravičenih do sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru čezmejnega in nadnacionalnega vidika cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja za obdobje 2007–2013 (UL L 312, 11.11.2006).Glej prečiščeno različico.

Odločba Komisije 2006/597/ES z dne 4. avgusta 2006 o sestavi seznama regij, upravičenih do prehodnega in posebnega financiranja iz strukturnih skladov v okviru cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja za obdobje 2007–2013 (UL L 243, 6.9.2006).

Odločba Komisije 2006/595/ES z dne 4. avgusta 2006 o sestavi seznama regij, upravičenih do financiranja iz strukturnih skladov v okviru konvergenčnega cilja za obdobje 2007–2013 (UL L 243, 6.9.2006).Glej prečiščeno različico.

OKVIRNA DODELITEV PO DRŽAVAH ČLANICAH

Odločba Komisije 2006/609/ES z dne 4. avgusta 2006 o določitvi okvirne dodelitve odobritev za prevzem obveznosti po državah članicah za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja za obdobje 2007–2013 (UL L 247, 9.9.2006).Glej prečiščeno različico.

Odločba Komisije 2006/594/ES z dne 4. avgusta 2006 o določitvi okvirne dodelitve odobritev za prevzem obveznosti po državah članicah za konvergenčni cilj za obdobje 2007–2013 (UL L 243, 6.9.2006).Spremenjena s:Sklepom 2010/475/EU (UL L 232, 2.9.2010).

Odločba Komisije 2006/593/ES z dne 4. avgusta 2006 o določitvi okvirne dodelitve odobritev za prevzem obveznosti po državah članicah za cilj regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja za obdobje 2007–2013 (UL L 243, 6.9.2006).Spremenjena s:Sklepom 2010/476/EU [Uradni list L 232, 2.9.2010].

STRATEŠKE SMERNICE SKUPNOSTI

Sklep Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji (UL L 291, 21.10.2006). Svet je Projekt za strateške smernice skupnosti za kohezijo, rast in zaposlovanje sprejel 6. oktobra 2006. Njegove strateške smernice so okvirni načrt za izvedbo kohezijske politike in ukrepanje skladov v obdobju 2007−2013.

Sporočilo Komisije z dne 5. julija 2005 Kohezijska politika za podporo rasti in novim delovnim mestom: Strateške smernice Skupnosti, 2007–2013 (COM(2005) 299 – Neobjavljeno v Uradnem listu).

OŽIVITEV GOSPODARSTVA

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, Evropskemu ekonomsko–socialnemu odboru ter Odboru regij z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo“ (COM(2008) 876 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu). Kohezijska politika je glavni vir financiranja skupnosti za realno gospodarstvo. Komisija predstavlja vrsto prednostnih ciljev v zvezi z osebami, gospodarskimi družbami, infrastrukturo in energijo, pa tudi raziskavami in inovacijami, da bi se prispevalo k oživitvi evropskega gospodarstva in socialnemu napredku. Predvideva povečanje javnih naložb v obdobju 2007−2013.

Sporočilo Komisije Evropskemu svetu −Evropski načrt za oživitev gospodarstva (COM(2008) 800 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu).

ENERGIJA – STANOVANJSKI OBJEKTI

Uredba (ES) št. 397/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih. Načrt za oživitev evropskega gospodarstva spodbuja ukrepe v prid energijske učinkovitosti stavb. Ta uredba ponuja okvir za javne naložbe, predvidene na tem področju. Nacionalne naložbene načrte je treba razviti na najustreznejši ozemeljski ravni (nacionalni, regionalni ali lokalni). Financiranje kohezijske politike mora omogočiti podporo ukrepom, ki so jih sprejela najšibkejša gospodinjstva.

Tako se prispevek ESRR pri stroških s stanovanjskimi objekti, povezanih z energijsko učinkovitostjo in energijo iz obnovljivih virov, razširi na vse države članice. Drugi stroški v zvezi s stanovanjskimi objekti so omejeni na države, ki so pristopile po 1. maju 2004. Člen 7 Uredbe št. 1080/2006, ki obravnava upravičenost teh odhodkov, je bil posledično spremenjen.

Zadnja posodobitev: 17.09.2010

Top