Help Print this page 
Title and reference
Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2020

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2020

Evropska unija (EU) sprejema strategijo za zaščito in izboljšanje biotske raznovrstnosti v Evropi v naslednjem desetletju. Ta strategija vključuje šest ciljev, ki obravnavajo glavne dejavnike za izgubo biotske raznovrstnosti in omogočajo zmanjšanje najmočnejših pritiskov na naravo.

AKT

Sporočilo Komisije z dne 3. junija 2011 z naslovom: Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011) 244 konč. - Neobjavljeno v Uradnem listu).

POVZETEK

Cilj te strategije je zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemov v Evropski uniji do leta 2020 z opredelitvijo šestih prednostnih ciljev. Strategija je sestavni del strategije Evropa 2020 oziroma njene vodilno pobude Evropa, gospodarna z viri.

Cilj 1: ohranjanje in obnavljanje narave

EU mora zagotoviti učinkovitejše izvajanje direktiv o pticah in habitatih . Ti direktivi predstavljata hrbtenico evropske politike na področju biotske raznovrstnosti. Doslej sta prispevali k nekaterim pomembnim uspehom, kot je vzpostavitev omrežja Natura 2000, tj. največjega omrežja varstvenih območij na svetu, ki pokriva več kot 750 000 km2. Kljub temu pa napredek še vedno ne omogoča doseganja dobrega stanja ohranjenosti vseh vrst in habitatov, ki so pomembni za Evropo. Da bi dosegle prvi cilj strategije, morajo države članice učinkoviteje izvajati veljavno zakonodajo. Predvsem si morajo prizadevati za vodenje in obnovo območij Natura 2000 z vlaganjem potrebnih sredstev. Ti ukrepi bodo omogočili zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in njeno obnovo do leta 2020.

Cilj 2: ohranjanje in izboljševanje ekosistemov in njihovih storitev

V EU se je stanje številnih ekosistemov in njihovih storitev poslabšalo, v glavnem zaradi drobljenja zemljišč. Namen 2. cilja je ohranjati in izboljšati storitve ekosistemov ter obnoviti degradirane ekosisteme (vsaj za 15% do leta 2020), in sicer z vključevanjem zelene infrastrukture v načrtovanje rabe zemljišč.

Šestega maja 2013 je Komisija izdala sporočilo o zeleni infrastrukturi, v katerem so opisani predvsem ključni elementi prihodnje strategije EU na tem področju, med katerimi so:

  • spodbujanje zelene infrastrukture na ustreznih področjih politike (kohezijska politika, podnebne spremembe in okolje, zdravje in varstvo potrošnikov, SKP itd.);
  • izboljševanje informacij, znanja in inovativnosti za boljše uveljavljanje zelene infrastrukture;
  • izboljševanje dostopa do financiranja zelenih infrastrukturnih projektov;
  • preučevanje izvedljivosti zelenih infrastrukturnih projektov po vsej EU.

Do leta 2015 bo Komisija tudi predlagala pobudo, katere cilj bo preprečevanje vsakršne neto izgube ekosistemov in njihovih storitev.

Cilj 3: zagotavljanje trajnostnega kmetijstva in gozdarstva

Instrumenti v okviru SKP morajo do leta 2020 zagotoviti povečanje kmetijskih območij travnikov, orne zemlje in stalnih poljščin, za katere veljajo ukrepi, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo.

Do leta 2020 so vzpostavljeni načrti za gospodarjenje z gozdovi ali enakovredni instrumenti za vse gozdove, ki so v javni lasti, in gozdna gospodarstva nad določeno velikostjo. Za pridobitev sredstev v okviru politike EU za razvoj podeželja bodo morali zagotoviti trajnostno upravljanje gozdov.

Sprejeti ukrepi za zagotavljanje trajnostnega upravljanja v teh dveh sektorjih morajo obenem prispevati tudi k uresničevanju 1. in 2. cilja te strategije.

Cilj 4: zagotovitev trajnostne rabe ribolovnih virov

Sprejeti ukrepi v okviru reforme skupne ribolovne politike morajo zagotoviti, da bo do leta 2015 dosežen največji trajnostni donos (NTD). Pri tem je ključnega pomena doseganje porazdelitve starosti in velikosti populacije, ki je značilna za zdrave staleže. Z upravljanjem ribištva brez večjega škodljivega vpliva na druge staleže, vrste in ekosisteme bo mogoče doseči dobro okoljsko stanje do leta 2020, kakor se zahteva v okvirni direktivi o morski strategiji.

Cilj 5: boj proti invazivnim tujerodnim vrstam

Z izjemo zakonodaje o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu še vedno nimamo nikakršne celovite politike EU na področju boja proti invazivnim tujerodnim vrstam, čeprav te vrste resno ogrožajo evropsko biotsko raznovrstnost. Zato jih je treba prepoznati, osamiti ali iztrebiti in nadzorovati, da se prepreči pojavljanje novih vrst. Komisija bo zapolnila vrzeli v politikah na področju boja proti invazivnim tujerodnim vrstam z namenskim zakonodajnim instrumentom.

Cilj 6: reševanje svetovne krize na področju biotske raznovrstnosti

EU mora povečati svoja prispevek k zaustavitvi svetovne izgube biotske raznovrstnosti z izpolnjevanjem zahtev, sprejetih v okviru desete konference podpisnic (KP10) Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki je potekala leta 2010 v Nagoji. Na tej konferenci se je EU zavezala k:

  • doseganju ciljev strateškega načrta za biotsko raznovrstnost 2011-2020;
  • izvajanju protokola iz Nagoje o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove rabe (protokol o ABS), in
  • zagotovitvi dodatnih sredstev za zaščito svetovne biotske raznovrstnosti.

Kontekst

Ta strategija uresničuje dve pomembni zavezi, ki so ju voditelji EU sprejeli marca 2010, in sicer zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti v EU do leta 2020 ter zaščititi, oceniti in obnoviti biotsko raznovrstnost in storitve ekosistemov v EU do leta 2050.

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije z dne6maja2013z naslovomZelenainfrastruktura -izboljšanje evropskega naravnega kapitala [ COM(2013) 249 final -Neobjavljeno v Uradnem listu].

Zadnja posodobitev: 14.01.2014

Top