Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Notranji trg z električno energijo

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Languages and formats available
Multilingual display
Text

Notranji trg z električno energijo

POVZETEK:

Direktiva 2009/72/ES – pravila notranjega trga EU z električno energijo

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

  • Prizadeva si uvesti skupna pravila za proizvodnjo, prenos, distribucijo in dobavo električne energije.
  • Določa tudi obveznosti glede univerzalnih storitev in pravic odjemalcev ter pojasnjuje obveznosti glede konkurence.

KLJUČNE TOČKE

Pravila za organizacijo sektorja

Pravila za organizacijo sektorja so namenjena razvoju konkurenčnega, zanesljivega in z okoljskega vidika trajnostnega trga z električno energijo.

Države EU lahko naložijo podjetjem, ki delujejo v elektroenergetskem sektorju, obveznosti javnih storitev, ki zajemajo vprašanja zanesljivosti, in zanesljivost oskrbe, rednost in kakovost storitve, ceno, varstvo okolja in energetsko učinkovitost.

Države EU morajo zagotoviti, da imajo vsi odjemalci pravico izbrati svojega dobavitelja električne energije in dobavitelja s pomočjo operaterja zlahka zamenjati v treh tednih. Prav tako morajo zagotoviti, da odjemalci prejemajo relevantne podatke o porabi.

Dobavitelji električne energije morajo obveščati končne odjemalce o:

  • prispevku posameznega vira energije;
  • povzročenem vplivu na okolje;
  • njihovih pravicah v primeru spora.

Države EU morajo vzpostaviti neodvisen mehanizem (varuha pravic ali organ za varstvo potrošnikov) za učinkovito obravnavanje pritožb in sporov.

Države EU so dolžne zagotoviti tudi spremljanje zanesljivosti oskrbe. Opredeliti morajo tehnična varnostna merila, da zagotovijo povezovanje nacionalnih trgov na eni ali več nacionalnih ravneh. Poleg tega morajo nacionalni regulativni organi sodelovati z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, da zajamčijo skladnost regionalnih regulativnih okvirov.

Proizvodnja

Države EU morajo opredeliti merila za gradnjo proizvodne zmogljivosti na svojem ozemlju ob upoštevanju vidikov, kot so:

  • zanesljivost in varnost elektroenergetskih omrežij;
  • varstvo zdravja in javno varnost;
  • prispevek k ciljem Komisije „20/20/20“.

Obratovanje prenosnega sistema

Države EU morajo od 3. marca 2012 zagotavljati ločitev prenosnih sistemov in operaterjev prenosnih sistemov.

Preden je podjetje uradno imenovano za operaterja prenosnega sistema, mora biti certificirano. Seznam operaterjev prenosnih sistemov, ki jih imenujejo države EU, mora biti objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

Operaterji prenosnega sistema so v glavnem odgovorni za:

  • zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev potreb po električni energiji;
  • zagotavljanje primernih sredstev za izpolnjevanje obveznosti storitev;
  • prispevek k zanesljivosti oskrbe;
  • uravnavanje prenosa električne energije;
  • zagotavljanje informacij, povezanih z delovanjem, razvojem in skladnim delovanjem povezanih sistemov, operaterju katerega koli drugega sistema;
  • zagotavljanje, da se ne dela razlik med posameznimi uporabniki omrežja;
  • zagotavljanje informacij uporabnikom sistema, ki jih potrebujejo za dostop do sistema;
  • pobiranje dajatev za prezasedenost in plačil v mehanizmu nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij.

Obratovanje distribucijskega omrežja

Države EU morajo imenovati upravljavce distribucijskih omrežij ali zahtevati, da to storijo podjetja, ki so lastniki distribucijskih sistemov ali so odgovorna zanje.

Operaterji distribucijskega sistema so v glavnem odgovorni za:

  • zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema glede distribucije električne energije, delovanja, vzdrževanja, razvoja in varstva okolja;
  • zagotavljanje preglednosti glede uporabnikov sistema;
  • posredovanje informacij uporabnikom sistema;
  • pokritje izgub energije in vzdrževanje rezervne zmogljivosti električne energije.

Države EU imajo možnost vzpostaviti zaprt distribucijski sistem za distribucijo električne energije znotraj geografsko omejenega industrijskega ali trgovskega območja ali območja skupnih storitev.

Ločevanje in preglednost računovodskih izkazov

Države EU in pristojni organi imajo pravico do vpogleda v računovodske izkaze elektroenergetskih podjetij, vendar varujejo zaupnost nekaterih podatkov.

Elektroenergetska podjetja morajo voditi ločene računovodske izkaze za svoje prenosne in distribucijske dejavnosti.

Organiziranje dostopa do sistema

Države EU morajo organizirati sistem dostopa tretjih strani do prenosnih in distribucijskih sistemov. Tarife na podlagi tega sistema se objavijo.

Države EU morajo opredeliti tudi merila za izdajo dovoljenj za gradnjo neposrednih daljnovodov na svojem ozemlju, ki morajo biti objektivna in nediskriminatorna.

Nacionalni regulativni organi

Države EU morajo imenovati regulativni organ na nacionalni ravni. Ta je neodvisen in svoja pooblastila izvaja nepristransko. Odgovoren je predvsem za:

  • določanje tarif za prenos in distribucijo;
  • sodelovanje pri čezmejnih zadevah;
  • spremljanje naložbenih načrtov operaterjev prenosnega sistema;
  • zagotavljanje dostopa do podatkov o porabi odjemalcev.

Maloprodajni trgi

Opredeljeni morajo biti pogodbeni dogovori, obveznosti do odjemalcev, izmenjava podatkov ter pravila glede poravnave, lastništvo podatkov in odgovornost za merjenje porabe.

Negospodinjski odjemalci lahko hkrati sklenejo pogodbe z več dobavitelji.

Ukrepi za odstopanje

Država EU lahko sprejme potrebne zaščitne ukrepe v primeru nenadne krize na trgu ali če je ogrožena varnost ljudi. Odstopanja se lahko pridobijo tudi v primeru težav pri obratovanju v izdvojenih sistemih.

Direktiva 2009/72/ES razveljavlja Direktivo 2003/54/ES z učinkom od 3. marca 2011.

Pametno merjenje – dosedanji napredek

Leta 2012 je Evropska komisija sprejela Priporočilo 2012/148/EU. Ta določa področna priporočila glede:

  • varstva podatkov in varnosti,
  • metodologije za ekonomsko oceno dolgoročnih stroškov in koristi uvedbe pametnih merilnih sistemov, pa tudi
  • skupnih minimalnih funkcionalnih zahtev za pametne merilne sisteme za električno energijo.

V skladu z Direktivo 2009/72/ES so države EU leta 2012 poročale o rezultatih analiz stroškov in koristi glede uvedbe pametnih merilnih sistemov. Rezultati te primerjalne analize so bili objavljeni v poročilu Komisije leta 2014.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 3. septembra 2009. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 3. marca 2011.

OZADJE

Več informacij je na voljo na spletnem mestu Evropske komisije o zakonodaji trga.

AKT

Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14. 8. 2009, str. 55–93)

POVEZANI AKTI

Priporočilo Komisije 2012/148/EU z dne 9. marca 2012 o pripravah za uvedbo pametnih merilnih sistemov (UL L 73, 13. 3. 2012, str. 9–22)

Poročilo Komisije: Primerjalna analiza uvedbe pametnega merjenja v EU-27 s poudarkom na električni energiji (COM(2014) 356 final z dne 17. 6. 2014)

Zadnja posodobitev 08.05.2016

Top