Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Ekonomska in monetarna unija EU – tretja faza

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Ekonomska in monetarna unija EU – tretja faza

 

POVZETEK:

Člen 119 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Člen 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije

KAJ JE NAMEN TRETJE FAZE EKONOMSKE IN MONETARNE UNIJE EU?

Tretja faza ekonomske in monetarne unije (EMU) EU zajema uvedbo evra in izvajanje skupne monetarne politike v državah EU.

KLJUČNE TOČKE

EMU je proces, katerega namen je usklajevanje gospodarskih in monetarnih politik držav EU. Ta proces je sestavljen iz naslednjih treh faz:

  • prva faza (od 1. julija 1990 do 31. decembra 1993): prosti pretok kapitala med državami EU;
  • druga faza (od1. januarja 1994 do 31. decembra 1998): usklajevanje nacionalnih monetarnih politik držav EU, krepitev sodelovanja med njihovimi nacionalnimi centralnimi bankami in pospeševanje ekonomske konvergence med državami EU;
  • tretja faza (od 1. januarja 1999 naprej): postopno uvajanje evra in izvajanje enotne monetarne politike pod okriljem Evropske centralne banke (ECB).

Prvi dve fazi EMU sta zaključeni. Tretja in zadnja faza še poteka ter se ukvarja z uvedbo evra v državah EU. Evro kot enotno valuto trenutno uporablja 19 držav EU. Te države tvorijo „evroobmočje“.

Prehod na evro

Preden se država EU lahko vključi v tretjo fazo EMU, mora najprej izpolniti številne gospodarske in pravne zahteve.

Gospodarske zahteve se imenujejo konvergenčna merila. Njihov cilj je zagotoviti stabilno gospodarstvo in finančne razmere v EU ter posledično ohraniti stabilnost evroobmočja.

S pravnega vidika se zahteva, da je nacionalno pravo združljivo s pogodbami EU, zlasti v točkah, ki se nanašajo na nacionalno centralno banko in valuto

Ko država EU izpolni vse zahteve, dobi dovoljenje za sodelovanje v tretji fazi EMU in uvedbo evra kot enotne valute. Evro nato nadomesti nekdanjo nacionalno valuto in postane uradna valuta države.

Evropska centralna banka

Evropska centralna banka ima ključno vlogo v EMU. Prav ECB oblikuje monetarno politiko držav v evroobmočju. Je tudi edina, ki ima pravico odobriti izdajanje evrobankovcev. Države EU lahko izdajajo kovance, vendar mora ECB najprej odobriti njihov letni znesek.

Prve države v evroobmočju

3. maj 1998 je zgodovinski dan za začetek tretje faze ekonomske in monetarne unije. Na ta dan je Svet sprejel odločbo, v kateri je potrdil, da je 11 držav EU izpolnilo potrebne pogoje za prevzem enotne valute 1. januarja 1999 (Belgija, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska).

Uvedba evra je nato potekala v dveh fazah:

  • 1. januar 1999: evro je bil uveden kot „knjižni“ denar in določena so bila menjalna razmerja z nekdanjimi nacionalnimi valutami, ki so torej postale nedecimalne podenote evra;
  • 1. januar 2002: v državah EU so bili uvedeni evrokovanci in evrobankovci. Evropski državljani in podjetja so lahko začeli plačevati z gotovino v evrih.

Grčija, ki leta 1998 ni izpolnjevala konvergenčnih meril, je leta 2000 zaprosila za ponovno oceno stanja. Evropska komisija je nato podala pozitivno mnenje in Grčija je uradno vstopila v tretjo fazo EMU 1. januarja 2001.

Širitev evroobmočja

V osnovi se pričakuje, da se bodo vse države EU priključile tretji fazi EMU in uvedle evro (člen 119 Pogodbe o delovanju EU). Vendar določene države še niso izpolnile vseh potrebnih gospodarskih in finančnih pogojev. Tem državam se omogoča začasno odstopanje, dokler se niso zmožne pridružiti evroobmočju. Poleg tega velja za Dansko in Združeno kraljestvo izjema, za katero se uporablja tudi izraz izvzetje, ki ju oprošča prevzema evra (glejte spodaj).

Vsaj vsaki dve leti Komisija in ECB ocenita napredek držav, ki odstopajo od konvergenčnih in pravnih zahtev. Če podata pozitivno mnenje o zmožnosti države, da se vključi v tretjo fazo EMU, Svet sprejme odločbo o članstvu države v evru.

Na osnovi tega postopka se je evroobmočje večkrat razširilo, da je lahko sprejelo nove države, in sicer:

Evro kot skupno valuto trenutno uporablja 19 od 28 držav EU.

Izjeme

Združeno kraljestvo in Danska sta izrazila namero, da se ne pridružita tretji fazi EMU in torej ne prevzameta evra. Ti državi sta torej opravičeni sodelovanja v EMU, kar je podrobneje urejeno v protokolih št. 15 in 16, ki sta priložena ustanovnim pogodbam EU. Danska in Združeno kraljestvo si poleg tega pridržujeta pravico, da se odrečeta oprostitvi in zaprosita za pridružitev tretji fazi EMU.

OZADJE

Več informacij je na voljo na:

GLAVNI DOKUMENT

Člen 119 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Člen 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Zadnja posodobitev 01.08.2016

Top