Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Letna izjava o območju evra 2009

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Letna izjava o območju evra 2009

 

POVZETEK:

Sporočilo (COM(2009) 527 final) – Letna izjava o območju evra 2009

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

  • Poročilo podrobno opisuje, kako se je območje evra odzvalo na gospodarsko krizo leta 2008 in kako izboljšati delovanje ekonomske in monetarne unije.
  • Izpostavlja potrebo po širšem makroekonomskem nadzoru finančnih sistemov v območju evra, ki bi omogočil, da bi bil usklajen odziv politike v prihodnje hitrejši in učinkovitejši.

KLJUČNE TOČKE

  • Po gospodarski krizi, ki se je začela poleti leta 2007 in dosegla vrh leta 2008, so se začeli pojavljati prvi znaki stabilizacije finančnega sistema. Med krizo je evro učinkovito ščitil območje evra pred pretresi na področju gibanja menjalnih tečajev in obrestnih mer, ki so v preteklosti v času težav na finančnem trgu zelo škodovali državam Evropske unije (EU). Sposobnost območja evra, da hitro ukrepa in sodeluje z drugimi centralnimi bankami je pomagala stabilizirati celoten mednarodni monetarni sistem.
  • Med finančno krizo so se izkazale koristi članstva v območju evra, ki so povečale njegovo privlačnost za države EU, ki niso v območju evra. Ena izmed teh koristi je tudi možnost, da domače institucije dostopajo do denarnih sredstev evropske centralne banke.
  • Kljub temu pa evro ne zmore zaščititi območja evra pred vsemi gospodarskimi težami – zlasti ne pred tistimi, povezanimi z makroekonomskimi neravnovesji. Kriza je izpostavila določene pomanjkljivosti znotraj območja evra. Neravnovesja v območju evra so pomenila, da so bila nekatera gospodarstva bolj izpostavljena krizi kot druga. Pred krizo se številne države v območju evra niso zmenile za nevarnost neravnovesij, a je finančna kriza dokazala, da so potrebne spremembe.

Odziv območja evra na krizo

  • Zadovoljivih nadzornih ureditev, ki bi se ob začetku krize hitro odzvale in zagotovile usklajen odziv, ni bilo. Začetni odzivi so bili večinoma podrejeni nacionalnim razmeram v posameznih državah evro območja. Oktobra 2008 je prvi vrh Evroskupine pomagal oblikovati odziv na ravni EU, pri čemer je Evropska komisija poskrbela za skupno strategijo izvajanja nacionalnih načrtov za rešitev bank.
  • Od takrat naprej je Komisija predstavila uradne pravne predloge, na podlagi katerih se je oblikoval nov sistem evropskega finančnega nadzora. Cilj je bil okrepiti bonitetni nadzor posameznih finančnih institucij in finančnega sistema kot celote.
  • Poleg notranjih politik je EU vodilna tudi pri regulativni reformi finančnih trgov ter pomaga oblikovati in razvijati pobude in zaveze skupine G20.
  • Zaradi fiskalne konsolidacije v območju evra v skladu s Paktom stabilnosti in rasti se je znala večina držav bolje spopasti s krizo kot prej. Vendar pa fiskalna konsolidacija v nekaterih državah območja evra ni bila dokončna in tam so stopnje javnega dolga ostale visoke, javne finance pa so postale odvisne od fiskalnih prihodkov. Nekatere države območja evra posledično niso mogle ustrezno prispevati k skupni fiskalni spodbudi, kot je določeno v evropskem načrtu za oživitev gospodarstva.
  • Zaradi tesnih gospodarskih in finančnih vezi s skupno valuto in enotne monetarne politike je usklajevanje bistveno za države v območju evra. Odziv območja evra na krizo bi lahko bil hitrejši in uspešnejši, če bi bilo usklajevanje med državami članicami učinkovitejše.

Pot naprej – širši makroekonomski nadzor

  • Finančna kriza je dokazala, da morajo države članice območja evra napredovati na področju programa reform EMU@10 in ga izvajati. V tem sporočilu z dne 7. maja 2008 je Komisija predlagala politični program za reforme za izboljšanje delovanja ekonomske in monetarne unije (EMU) zaradi hitro spreminjajočega se globalnega okolja, starajočega se prebivalstva ter vse večje zaskrbljenosti glede energije in podnebnih sprememb. V zunanjepolitičnem delu programa reform je bilo predlagano, da bi moralo imeti območje evra vidno vlogo pri upravljanju svetovnega gospodarstva.
  • Neravnovesja v območju evra niso bila obravnavana pred finančno krizo. Zato je potreben širši nadzor, da se vzpostavi usklajen odziv politike. Širitev nadzora mora vključevati razvoj na finančnem trgu. Prevelika zadolženost zasebnega sektorja je povzročila netrajnostne gospodarske trende. Takšna finančna neravnovesja je treba prej odkriti in odpraviti.
  • Nadzor je treba poglobiti, da se zagotovi vzdržnost javnih financ. Zaradi kombinacije nizke rasti in rastočega dolga so se javne finance znašle v neugodnem položaju prav v trenutku, ko se začenja kazati učinek staranja prebivalstva. Potrebna je konkretna strateška zaveza, da se doseže okrepljeno fiskalno sodelovanje, ki ustrezno uravnoveša stabilizacijo in vzdržnost v skladu s Paktom stabilnosti in rasti.
  • Izboljšati je treba usklajevanje med politikami in državami območja evra, da se omogočijo razumne strategije izhoda iz krize. Takšno usklajevanje mora potekati v obliki skupnega razumevanja ustrezne časovne razporeditve, hitrosti in zaporedja normalizacije zahtev politike.

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski centralni banki – Letna izjava o območju evra 2009 (COM(2009) 527 final, 7.10.2009).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski centralni banki – EMU@10: dosežki in izzivi po desetih letih obstoja ekonomske in monetarne unije {SEC(2008) 553} (COM(2008) 238 final, 7.5.2008).

Zadnja posodobitev 28.03.2017

Top