Help Print this page 
Title and reference
Načela enakega obravnavanja moških in žensk zunaj trga dela

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Načela enakega obravnavanja moških in žensk zunaj trga dela

Direktiva si prizadeva uveljaviti enako obravnavanje moških in žensk ter načelo enakega obravnavanja razširiti izven trga dela ter poklicnega življenja tudi na druga področja vsakodnevnega življenja.

AKT

Direktiva Sveta 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev.

POVZETEK

Direktiva si prizadeva uveljaviti enako obravnavanje moških in žensk ter načelo enakega obravnavanja razširiti izven trga dela ter poklicnega življenja tudi na druga področja vsakodnevnega življenja.

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Direktiva ustvarja okvir za boj proti diskriminaciji na podlagi spola pri dostopu in dobavljanju blaga in storitev tako v javnem kot v zasebnem sektorju.

Direktiva se nanaša na blago in storitve, ki so na voljo javnosti, ne glede na vpletene osebe (tj. ne glede na osebne okoliščine prejemnika storitve), in ki se ponujajo izven zasebnega in družinskega okolja. Pojem „storitve“ pomeni storitve, ki se izvajajo v zameno za plačilo.

Direktiva se ne nanaša na vsebino medijev ali oglaševanja, niti na izobraževanje.

KLJUČNI VIDIKI

Prepoved diskriminacije na področju blaga in storitev: načeloma direktiva prepoveduje:

manj naklonjeno obravnavanje moških ali žensk na podlagi njihovega spola;

manj naklonjeno obravnavanje žensk zaradi njihove nosečnosti ali materinstva;

nadlegovanje, spolno nadlegovanje ali kakršno koli spodbujanje diskriminacije v zvezi s ponujanjem ali dobavljanjem blaga ali storitev.

Različna obravnava je sprejemljiva le, če je upravičena zaradi legitimnega vzroka, kot so na primer zaščita žrtev spolnih zlorab (v primeru ustvarjanja varne hiše za ženske), svoboda združevanja (v smislu članstva v zasebnih klubih za oba spola) ali organizacija športnih aktivnosti za oba spola. Kakršne koli omejitve morajo biti primerne in potrebne.

Načelo enakega obravnavanja ne izključuje aktivnega ukrepanja za preprečevanje ali nadomestitev neenakosti spolov na področju blaga in storitev.

Direktiva določa le minimalne zahteve, da bodo države EU lahko ohranile višjo in bolj obsežno stopnjo zaščite.

Uveljavljanje na področju zavarovanja: direktiva prepoveduje, da bi pri izračunavanju zavarovalnih premij in ugodnosti pri zavarovalnih pogodbah, podpisanih po 21. decembru 2007, upoštevali spol.

Vendar pa direktiva državam EU daje možnost, da te prepovedi ne uvedejo v primerih, kjer je spol ključni dejavnik pri oceni tveganja, in na podlagi aktuarskih in statističnih podatkov. Toda Sodišče Evropske unije je v sodbi v zadevi Test-Achats (C-236/09) odstopanje od načela enakega obravnavanja, ki je državam EU omogočilo, da so delale razlike med moškimi in ženskami glede zavarovalnih premij in ugodnosti, razglasilo za neveljavno z začetkom veljave 21. decembra 2012.

Za vse nove pogodbe, podpisane po tem datumu, za zavarovalniški sektor velja načelo enake tarife za oba spola. Da bi Komisija olajšala izvajanje sodbe Sodišča, je sprejela smernice za uporabo direktive v zavarovalniškem sektorju.

V vsakem primeru stroški, povezani z nosečnostjo in materinstvom, ne smejo biti vzrok za razlike v premijah in ugodnostih.

Organi, ki spodbujajo enako obravnavanje: vsaka država EU enemu ali več organom naloži nalogo spodbujanja in spremljanja enakega obravnavanja moških in žensk na nacionalni ravni. Ti organi so odgovorni za (i) nudenje neodvisne pomoči žrtvam, (ii) izvajanje neodvisnih študij, (iii) objavljanje neodvisnih poročil in dajanje priporočil.

Zaščita pravic žrtev: direktiva državam EU nalaga, da poskrbi za to, da imajo vse žrtve dostop do sodnih in/ali administrativnih postopkov za zaščito svojih pravic in da žrtve lahko dobijo ustrezno nadomestilo ali odškodnino. Združenja, organizacije in druge pravne osebe z legitimnim interesom se prav tako lahko vključijo v sodni in/ali administrativni postopek, da bi žrtvam omogočili varovanje njihovih pravic in prejem nadomestila ali odškodnine.

Če na sodišču predstavljena dejstva podpirajo domnevo, da diskriminacija obstaja, mora obtoženec dokazati, da kršitve načela enakega obravnavanja ne obstajajo (ovržba tožbe).

Poleg tega morajo države EU izvesti sankcije v primeru kršenja načela enakega obravnavanja.

VELJAVNOST DIREKTIVE

Direktiva je začela veljati 21. decembra 2004 in bi morala biti prenesena v zakonodajo države EU najkasneje do 21. decembra 2007.

KONTEKST

Enakost med moškimi in ženskami je osnovno načelo Evropske unije, ki je določeno v členih 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji. Diskriminacija na podlagi spola je lahko ovira za polno in uspešno integracijo moških in žensk v gospodarsko in socialno življenje.

KLJUČNA TERMINOLOGIJA

Neposredna diskriminacija: okoliščine, v katerih se oseba na podlagi spola obravnava manj naklonjeno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala oseba drugega spola v podobni situaciji.

Posredna diskriminacija: okoliščine, v katerih na videz nevtralna določba, merilo ali praksa lahko vodi do določene neugodnosti za osebe nasprotnega spola, razen če je ta določba, merilo ali praksa objektivno upravičena zaradi legitimnega cilja in so sredstva za realizacijo tega cilja primerna in potrebna.

Nadlegovanje: okoliščine, v katerih se izvaja neželeno vedenje v povezavi s spolom osebe, z namenom ali učinkom napadanja dostojanstva osebe in ustvarjanja zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega ali žaljivega okolja.

Spolno nadlegovanje: okoliščine, v katerih pride do neželenega spolnega vedenja, ki se izraža fizično, verbalno ali neverbalno in se izvaja z namenom napadanja dostojanstva osebe in ustvarjanja zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega ali žaljivega okolja.

REFERENCE

Akt

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list Evropske unije

Direktiva 2004/113/ES

21.12.2004

21.12.2007

UL L 373, 21.12.2004, str. 37-43

Zadnja posodobitev: 26.02.2015

Top