Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Varstvo delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Languages and formats available
Multilingual display
Text

Varstvo delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca

Namen Direktive je zagotoviti izplačilo nadomestila delavcem v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca. Od držav EU zahteva, da ustanovijo jamstvene ustanove, in določa postopke, ki se uporabljajo v primeru čezmejne razsežnosti plačilne nesposobnosti delodajalcev.

POVZETEK

Ta direktiva varuje delavce, ki od delodajalca, ki je plačilno nesposoben, terjajo neplačano nadomestilo.

Plačilna nesposobnost sledi zahtevi, ki se poda v sodnem postopku in vključuje delni ali popolni odvzem delodajalčevih sredstev ter imenovanje likvidacijskega upravitelja, pri čemer pristojni pravosodni organ:

  • odloči, da se sproži postopek, ali
  • ugotovi, da je podjetje ali obrat delodajalca dokončno zaprt in da razpoložljivo premoženje ne zadošča.

Države EU lahko izjemoma izključijo terjatve določenih kategorij delavcev, če jim druge oblike jamstva nudijo enako raven varstva. Države EU lahko iz varstva, ki ga zagotavlja Direktiva, izključijo hišne pomočnike/ce, zaposlene pri fizičnih osebah, in ribiče, plačane po deležu ulova.

Vendar lahko kljub tem izjemam ta direktiva prinese koristi vsem delavcem, ne glede na trajanje pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Uporablja se torej za delavce, zaposlene za krajši delovni čas, delavce s pogodbo o zaposlitvi za določen čas indelavce v začasnem delovnem razmerju.

Jamstvene ustanove

Države EU morajo ustanoviti jamstvene ustanove, ki jamčijo plačilo terjatev delavcev in, kjer je primerno, odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja. Določijo lahko zgornjo mejo za plačila, ki jih opravi ustanova; ta mora biti dovolj visoka, da lahko prispeva k socialnemu cilju Direktive.

Minimalno obdobje za izplačilo nadomestila, ki ga jamčijo jamstvene ustanove, je treba izračunati na podlagi:

  • minimalnega priporočljivega obdobja šestih mesecev, v katerem se terjatev izplača za najmanj tri mesece,
  • minimalnega priporočljivega obdobja 18 mesecev, v katerem se terjatev izplača za najmanj osem tednov. V tem primeru se za izračun uporabijo tista obdobja, ki so za delavce najugodnejša.

Delodajalci morajo prispevati k financiranju teh ustanov, razen če financiranja v celoti ne prevzamejo državni organi.

Socialna varnost

Države EU lahko določijo, da jamstvo za plačilo ne velja za:

  • prispevke za socialno varnost,
  • prispevke dodatnega podjetniškega ali medpodjetniškega pokojninskega zavarovanja izven obveznega socialnega zavarovanja.

Če delodajalec ne vplačuje obveznih prispevkov za socialno varnost, ti pa so bili obračunani pri izplačevanju njihovih dohodkov, so delavci v celoti upravičeni do nadomestil pri zavarovalnih ustanovah.

Dodatno pokojninsko zavarovanje zagotavlja varstvo interesov delavcev glede starostnih prejemkov, vključno z družinskimi prejemki. To varstvo velja tudi za delavce, ki so zapustili podjetje, še preden je prišlo do plačilne nesposobnosti.

Nadnacionalne situacije

Če je delodajalec, ki je plačilno nesposoben, opravljal dejavnost v vsaj dveh državah EU, je za pokrivanje terjatev odgovoren organ v državi, kjer je delavec običajno opravljal delo.

Podobno se obseg pravic delavcev v zvezi z jamstvenimi ustanovami določi z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za jamstveno ustanovo.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva je začela veljati 17. novembra 2008.

AKT

Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (kodificirana različica) (UL L 283, 28.10.2008, str. 36-42)

POVEZANI AKTI

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju in uporabi nekaterih določb Direktive 2008/94/ES o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (COM(2011) 84 končno, 28.2.2011) – Varovalna mreža za delavce, uvedena z Direktivo 2008/94/ES, je dokazala, da je učinkovita in uporabna. Jamstvene ustanove so v obdobju 2008–2011, predvsem zaradi svetovne gospodarske krize, s svojim posredovanjem pomagale približno 3,4 milijona delavcem.

Zadnja posodobitev 11.12.2015

Top