Help Print this page 
Title and reference
Vloga nacionalnih parlamentov v zadevah EU

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Vloga nacionalnih parlamentov v zadevah EU

 

POVZETEK

UVOD

Lizbonska pogodba pomeni pomemben korak pri vlogi nacionalnih parlamentov v zadevah EU, saj prvič določa (člen 12 Pogodbe o Evropski uniji – PEU) različne načine, na katere nacionalni parlamenti „dejavno prispevajo k dobremu delovanju EU“. Njihovo sodelovanje je zagotovljeno na štiri glavne načine:

s prejemanjem informacij in dokumentov;

z zagotavljanjem spoštovanja načela subsidiarnosti;

s sodelovanjem v mehanizmih ocenjevanja v okviru območja pravice, svobode in varnosti;

s sodelovanjem pri spremembi Pogodbe.

INFORMACIJE

Nacionalnim parlamentom je treba takoj posredovati naslednje dokumente:

sporočila*;

letni delovni program in vse druge instrumente zakonodajnega načrtovanja ali politične strategije;

zakonodajne predloge;

dnevne rede in rezultate sej Sveta;

letno poročilo Računskega sodišča;

letno poročilo o uporabi načel, ki urejajo pristojnosti EU, ki ga pripravi Komisija;

ocene izvajanja politik EU v okviru območja svobode, varnosti in pravice.

Nacionalni parlamenti prejmejo tudi uradno obvestilo o predlogih za spremembe Pogodb po rednem postopku za spremembo Pogodb in prošnjah za pristop k EU.

ZAGOTAVLJANJE SPOŠTOVANJA NAČELA SUBSIDIARNOSTI

Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti omogoča nacionalnim parlamentom, da podajo obrazložena mnenja, če menijo, da osnutek zakonodajnega akta EU ni v skladu z načelom subsidiarnosti. Institucije, ki so vključene v zakonodajni postopek, morajo upoštevati vsa obrazložena mnenja. Druge posledice za zakonodajni predlog so odvisne od njihovega števila.

Protokol dodeljuje dva glasova vsakemu nacionalnemu parlamentu (v primeru dvodomnega sistema ima vsak dom po en glas). Če predložena obrazložena mnenja ustrezajo vsaj eni tretjini glasov, mora Komisija svoj predlog ponovno preučiti, nakar se lahko odloči, ali ga bo ohranila, ga spremenila ali umaknila. Ta prag se zniža na eno četrtino glasov, če gre za predloge, povezane s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem. Kadar predložena obrazložena mnenja ustrezajo večini glasov in če se Komisija odloči, da bo predlog ohranila, morata Evropski parlament in Svet še pred zaključkom prve obravnave preučiti, ali je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti.

Sodišče Evropske unije je pristojno za odločanje v tožbah v primeru, ko zakonodajni akt, ki ga države članice vložijo ali uradno priglasijo v skladu s svojim pravnim redom v imenu svojega nacionalnega parlamenta ali njegovega senata, krši načelo subsidiarnosti.

POSEBNA VLOGA V OKVIRU OBMOČJA PRAVICE, SVOBODE IN VARNOSTI

Nacionalni parlamenti imajo v okviru območja pravice, svobode in varnosti posebno vlogo. Sodelujejo pri ocenjevanju dejavnosti Eurojusta in nadzorovanju dejavnosti Europola.

Poleg tega lahko nasprotujejo sklepom Sveta, ki razširjajo redni zakonodajni postopek (s kvalificirano večino v Svetu) na nekatere vidike družinskega prava s čezmejnimi posledicami, ki so trenutno predmet posebnega zakonodajnega postopka s soglasjem v Svetu (premostitvenaklavzula v členu 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije).

SODELOVANJE PRI SPREMEMBI POGODB

Lizbonska pogodba povezuje nacionalne parlamente tudi s postopki za spremembo Pogodb, kot je opisano spodaj.

V okviru rednega in poenostavljenega postopka za spremembo Pogodb začnejo spremembe Pogodb veljati, ko jih ratificirajo (ali odobrijo v primeru poenostavljenega postopka) vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi določbami, za kar je običajno potrebna parlamentarna ratifikacija.

V okviru rednega postopka za spremembo Pogodb se skliče Konvencija, ki med drugimi člani vključuje tudi predstavnike nacionalnih parlamentov, da bi se preučilo in sprejelo priporočilo glede predlogov sprememb.

V skladu s splošno premostitveno klavzulo iz člena 48(7) PEU je treba nacionalnim parlamentom priglasiti pobudo Evropskega sveta za prehod s posebnega zakonodajnega postopka na redni zakonodajni postopek ali z glasovanja na podlagi soglasja na glasovanje s kvalificirano večino, ki ne more biti sprejeta, če ji nacionalni parlament nasprotuje v šestih mesecih.

KONFERENCA PARLAMENTARNIH ODBOROV ZA ZADEVE UNIJE (COSAC)

Člani odborov nacionalnih parlamentov, ki obravnavajo zadeve EU, in poslanci Evropskega parlamenta se od leta 1989 sestanejo dvakrat na leto na Konferenci parlamentarnih odborov za zadeve Unije, bolj znani pod francosko kratico COSAC, da bi izmenjali informacije in najboljše prakse ter obravnavali vprašanja skupnega evropskega interesa.

Vloga konference COSAC je potrjena v protokolu o vlogi nacionalnih parlamentov v EU, ki določa, da COSAC lahko Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji posreduje kakršen koli prispevek, ki ga šteje za primernega.

KLJUČNI POJMI

* Sporočilo je dokument o politiki, ki nima obvezne pravne moči. Komisija objavi sporočilo na lastno pobudo, če želi predstaviti svoje mnenje o aktualni temi. Sporočilo nima pravnega učinka (opredelitev Evropske pravosodne mreže).

OZADJE

Več informacij:

Konferenca parlamentarnih odborov za zadeve Unije (COSAC) – (s povezavami do vseh 41 domov)

Zadnja posodobitev 20.10.2015

Top