Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
Pravni akti Evropske unije

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Languages and formats available
Multilingual display
Text

Pravni akti Evropske unije

Institucije Evropske unije (EU) za izvajanje svojih nalog sprejemajo različne pravne akte. Ti so lahko zakonodajni ali nezakonodajni. Nekatere oblike aktov so tudi pravno zavezujoče.

POVZETEK

Institucije Evropske unije (EU) za izvajanje svojih nalog sprejemajo različne pravne akte. Ti so lahko zakonodajni ali nezakonodajni. Nekatere oblike aktov so tudi pravno zavezujoče.

Uvod

Z Lizbonsko pogodbo je prišlo do sprememb v klasifikaciji pravnih aktov EU. Z namenom poenostavitve se je število pravnih aktov, ki jih imajo institucije EU na voljo, znižalo z več kot deset na pet.

Poleg tega je Evropska komisija dobila možnost sprejemanja nove kategorije aktov, to so delegirani akti. Okrepila se je tudi pristojnost Komisije v zvezi s sprejemanjem izvedbenih aktov. Namen obeh sprememb je bil izboljšati učinkovitost postopka sprejemanja odločitev v EU in izvajanja teh odločitev.

Pravni akti EU in njihova klasifikacija:

Skladno s členom 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko evropske institucije sprejmejo pet vrst pravnih aktov, to so:

Uredbe, direktive in sklepi so pravno zavezujoči akti, priporočila in mnenja pa so nezavezujoči akti.

Sklep ima lahko enega ali več naslovnikov (države EU, podjetja ali posamezniki). Nekateri sklepi pa nimajo posebnega naslovnika, zlasti na področju Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).

Delegirani akti

Člen 290 PDEU omogoča zakonodajalcu EU (običajno sta to Evropski parlament in Svet), da na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov s splošnim področjem uporabe, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nebistvene elemente zakonodajnih aktov.

Delegirani akti lahko, na primer, dodajo nova (nebistvena) pravila ali vključujejo novo spremembo določenega vidika zakonodajnega akta. Zakonodajalec se tako lahko osredotoči na usmerjanje politike in cilje, ne da bi se moral ukvarjati s pretiranimi podrobnostmi in pogosto zelo tehničnimi razpravami.

Kljub temu pa za prenos pooblastil za sprejemanje delegiranih aktov veljajo stroge omejitve. V resnici se pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov lahko prenese le na Komisijo. Prav tako ni mogoče prenesti pooblastila glede bistvenih elementov posameznih področij. Poleg tega pa morajo biti v zakonodajnih aktih natančno opredeljeni cilji, vsebina, obseg in trajanje prenosa pooblastila. Zakonodajalec mora v zakonodajnem aktu izrecno navesti pogoje, pod katerimi lahko pride do prenosa. V zvezi s tem lahko Parlament in Svet ohranita pravico do preklica prenosa ali ugovora na delegiran akt.

Ta postopek se pogosto uporablja na mnogih področjih, na primer, skupni trg, kmetijstvo, okolje, zaščita potrošnikov, promet ter območje svobode, varnosti in pravice.

Izvedbeni akti

Za izvajanje pravno zavezujočih aktov EU so v prvi vrsti odgovorne države EU. Toda za nekatere pravne akte EU so potrebni enotni pogoji izvajanja. V teh primerih se na Komisijo ali, v ustrezno utemeljenih posebnih primerih in v primerih iz členov 24 in 26 Pogodbe o Evropski uniji, na Svet prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov (člen 291 PDEU).

Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta določa splošna pravila in načela, na podlagi katerih države EU nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Ta nadzor se izvaja s pomočjo postopka, ki je v žargonu EU znan kot „komitologija“ , tj. Komisiji pomagajo odbori, ki jih sestavljajo zastopniki držav EU, predseduje pa jim predstavnik Komisije. Predsednik posreduje odboru vsak osnutek izvedbenega akta.

Več informacij je na voljo na spletnih straneh Evropske unije o zakonodaji EU.

Zadnja posodobitev 08.09.2015

Top