Help Print this page 
Title and reference
Območje svobode, varnosti in pravice

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Območje svobode, varnosti in pravice

 

POVZETEK

UVOD

Namen Lizbonske pogodbe je okrepiti vzpostavitev skupnega evropskega območja, v katerem sta osebam omogočena prosto gibanje in učinkovito pravno varstvo. Vzpostavitev takšnega območja vpliva na področja, v zvezi s katerimi imajo evropski državljani visoka pričakovanja, na primer priseljevanje ter boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Ta vprašanja imajo pomembno čezmejno razsežnost in zato zahtevajo učinkovito sodelovanje na evropski ravni.

Lizbonska pogodba deli teme, povezane z območjem svobode, varnosti in pravice, na štiri področja:

politike o nadzoru meja, azilu in priseljevanju,

pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah,

pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah,

policijsko sodelovanje.

Zadeve, povezane s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, so bile prej del tretjega stebra Evropske unije (EU), ki ga je urejalo medvladno sodelovanje. V okviru tretjega stebra evropske institucije niso imele nobenih pristojnosti, zato niso mogle sprejemati uredb ali direktiv. Lizbonska pogodba odpravlja to razlikovanje in omogoča EU, da posreduje v vseh zadevah, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice.

NADZOR MEJE, AZIL IN PRISELJEVANJE

Lizbonska pogodba pripisuje nove pristojnosti evropskim institucijam, ki lahko od zdaj naprej sprejemajo ukrepe za:

vzpostavitev skupnega upravljanja zunanjih meja EU, zlasti z okrepitvijo vloge Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah, znane kot Frontex,

vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema: takšen sistem bo temeljil na enotnem evropskem statusu in skupnih postopkih za priznanje in odvzem azila,

opredelitev pravil, pogojev in pravic v zvezi z zakonitim priseljevanjem.

PRAVOSODNO SODELOVANJE V CIVILNIH ZADEVAH

Lizbonska pogodba podeljuje evropskim institucijam pooblastila za sprejemanje novih ukrepov v zvezi z:

izvajanjem načela vzajemnega priznavanja: vsak pravosodni sistem mora priznati odločbe, ki jih sprejme pravosodni sistem drugih držav EU, kot veljavne in izvršljive,

učinkovitim dostopom do sodnega varstva,

razvojem alternativnih načinov reševanja sporov,

usposabljanjem sodnikov in sodnega osebja.

PRAVOSODNO SODELOVANJE V KAZENSKIH ZADEVAH

Z odpravo tretjega stebra EU se je celotno sodelovanje v kazenskih zadevah preoblikovalo v področje, na katerem lahko evropske institucije sprejemajo zakonodajne akte.

Zlasti pa lahko od zdaj naprej določajo minimalna pravila o opredelitvi in sankcioniranju najresnejših kaznivih dejanj. EU lahko tudi posreduje pri opredelitvi skupnih pravil o delovanju kazenskega postopka, na primer v zvezi s sprejemljivostjo dokazov ali pravicami posameznikov.

Poleg tega je namen Lizbonske pogodbe tudi okrepiti vlogo Eurojusta v EU. Naloga urada Eurojust je pomagati pri koordinaciji preiskav in pregonov med pristojnimi organi držav EU. Eurojust ima trenutno samo pooblastila za oblikovanje predlogov: nacionalne organe lahko zaprosi, da sprožijo preiskavo ali pregon. Lizbonska pogodba pa evropskim institucijam nudi možnost razširitve nalog in pooblastil Eurojusta z rednim zakonodajnim postopkom.

Poleg tega Lizbonska pogodba preučuje tudi možnost, da bi se na podlagi Eurojusta ustanovilo pravo Evropsko javno tožilstvo. Takšno tožilstvo bi imelo pomembna pooblastila, saj bi lahko zagotavljalo preiskavo, pregon in sojenje storilcem kaznivih dejanj. Poleg tega bi lahko Evropsko javno tožilstvo samo izvrševalo naloge tožilstva na pristojnih sodiščih držav EU.

Kljub temu pa Lizbonska pogodba Evropskega javnega tožilstva še ne vzpostavlja, temveč zgolj pooblašča Svet, da s soglasjem sprejme predpise v zvezi s tem. Če Svet ne doseže soglasja, ima najmanj devet držav EU možnost, da same vzpostavijo Evropsko javno tožilstvo v okviru okrepljenega sodelovanja.

POLICIJSKO SODELOVANJE

Kot v primeru sodelovanja v kazenskih zadevah odprava tretjega stebra EU koristi tudi policijskemu sodelovanju. Evropske institucije bodo od zdaj naprej lahko sprejemale uredbe in direktive na tem področju.

Redni zakonodajni postopek je zato razširjen tako, da zajema vse neoperativne vidike policijskega sodelovanja. Nasprotno pa se bo operativno sodelovanje opredelilo v okviru posebnega zakonodajnega postopka, za katerega se zahteva soglasje Sveta. Vendar pa Lizbonska pogodba predvideva tudi možnost vzpostavitve okrepljenega sodelovanja, če Svet ne bi dosegel soglasja.

Lizbonska pogodba predvideva tudi postopno krepitev vloge Evropskega policijskega urada (Europol). Lizbonska pogodba, enako kot v primeru Eurojusta, od zdaj naprej podeljuje Svetu in Parlamentu pristojnosti za oblikovanje nalog in pooblastil Europola v okviru rednega zakonodajnega postopka. Vloga Europola je trenutno omejena na lajšanje sodelovanja organov držav EU. Lizbonska pogodba določa, da bi nove naloge lahko vključevale tudi usklajevanje, organizacijo in izvajanje operativnih ukrepov.

IZJEME

Za Združeno kraljestvo, Irsko in Dansko velja posebna ureditev, ki vključuje vse ukrepe, sprejete v okviru območja svobode, varnosti in pravice. Te tri države se lahko odločijo, da ne bodo sodelovale v zakonodajnih postopkih na tem področju. Sprejeti ukrepi jih torej ne bodo zavezovali.

Poleg tega se za Združeno kraljestvo, Irsko in Dansko uporabljata dve vrsti klavzule o odstopanju:

klavzula o možnosti vključitve („opt-in“), ki jim omogoča, da se za vsak primer posebej odločijo o sodelovanju v postopku sprejemanja ukrepa ali pri uporabi že sprejetega ukrepa. Ta ukrep bo zanje nato zavezujoč na enak način, kot je za vse druge države EU,

klavzula o izvzetju („opt-out“), ki jim omogoča, da ukrepa kadar koli ne uporabijo.

Zadnja posodobitev 22.09.2015

Top