Help Print this page 
Title and reference
Krepitev evropske demokracije

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Krepitev evropske demokracije

UVOD

Lizbonska pogodba ponovno postavi državljana v osrčje evropskega projekta in si prizadeva, da bi okrepila zanimanje državljanov za institucije Evropske unije (EU) in njene dosežke, ki se državljanom včasih zdijo preveč oddaljeni od vsakodnevnih skrbi. Med cilji Lizbonske pogodbe je zato spodbujanje evropske demokracije, ki državljanom ponuja možnost, da sodelujejo pri delovanju in razvoju EU.

Ta cilj je mogoče doseči z boljšim priznavanjem evropskega državljanstva v ustanovitvenih pogodbah EU. Lizbonska pogodba poskuša poenostaviti in pojasniti delovanje Unije, da bi bila državljanom bolj razumljiva in tako bolj dostopna. Krepi tudi zastopstvo in udeležbo državljana v evropskem procesu odločanja. Med glavne inovacije šteje oblikovanje državljanske pobude.

DRŽAVLJAN V JEDRU EVROPSKE PREDSTAVNIŠKE DEMOKRACIJE

Lizbonska pogodba uvaja nov člen, v katerem v celoti priznava politično razsežnost evropskega državljanstva. Tako je v členu 10 Pogodbe o EU navedeno, da Evropski parlament neposredno zastopa državljane in da je predstavniška demokracija ena od temeljev EU. To priznavanje državljanom ne ponuja novih pravic, a ima veliko simbolično vrednost.

Člen 10 določa tudi načelo bližine, po katerem odločitve sprejemajo v kar najtesnejši povezavi z državljani tako, da kar najučinkoviteje vključuje državne in lokalne uprave in s tem EU približa državljanom.

Ob volitvah v letu 2014, ki so prve, odkar je začela veljati Lizbonska pogodba, namerava Komisija spodbuditi večje zanimanje državljanov za Evropske volitve. V Priporočilu (2013/142/EU) in Sporočilu (COM/2013/0126 final), objavljenima konec marca 2013, je Komisija povabila nacionalne in evropske politične stranke, naj volivce obvestijo o svojih povezavah in še pred volitvami objavijo ime kandidata za predsednika Komisije, ki ga podpirajo.

DRŽAVLJANOM DOSTOPNEJŠA EVROPSKA UNIJA

EU je pogosto dajala vtis zapletene zasnove in delovanja. Lizbonska pogodba pojasnjuje delovanje EU, da bi jo državljani bolje razumeli. Številni zakonodajni postopki so se umaknili splošnemu zakonodajnemu postopku (v preteklosti znanim kot postopek soodločanja) in izrednim zakonodajnim postopkom, ki podrobno obravnavajo vsak primer posebej. Tudi stara struktura, ki je temeljila na stebrih, je bila ukinjena, uvedena pa je bila jasna in natančna porazdelitev pristojnosti v okviru EU.

Hkrati Lizbonska pogodba izboljšuje preglednost dela v okviru EU, prenaša na Svet javne razprave, ki se že izvajajo v Evropskem parlamentu in z njo bo obveščanje državljanov o poteku zakonodajnih razprav boljše.

OKREPLJENA ZASTOPANOST PRI INSTITUCIJAH

Lizbonska pogodba občutno krepi pristojnosti Evropskega parlamenta (glej dokument Evropski parlament). Med najpomembnejšimi spremembami so:

  • krepitev zakonodajnih pristojnosti: redni zakonodajni postopek, v katerem ima Parlament iste pristojnosti kot Svet, je razširjen na nove politične teme,
  • večja vloga na mednarodnem prizorišču: Parlament mora odobriti mednarodne sporazume na področjih, ki jih zajema redni zakonodajni postopek,
  • krepitev proračunske pristojnosti: Parlament je pri postopku sprejemanja letnega proračuna EU enakopraven Svetu.

Lizbonska pogodba prav tako krepi vlogo nacionalnih parlamentov v EU (glej dokument nacionalni parlamenti), ki morajo zagotavljati pravilno uporabo načela subsidiarnosti. Zato lahko posegajo v redni zakonodajni postopek in ukrepajo pri Evropskem sodišču.

OKREPLJENA UDELEŽBA DRŽAVLJANOV PRI POSTOPKU ODLOČANJA

Lizbonska pogodba prvič priznava obstoj Evropske civilne družbe, s katero bodo institucije EU redno izvajale odprt in pregleden dialog (člen 11, odstavka 1 in 2).

Predvsem pa uvaja pravic do državljanske pobude (člen 11, odstavek 3), s pomočjo katere lahko državljani Unije pozovejo Komisijo, da predloži predlog o zadevah, za katere menijo, da je zanje potreben pravni akt Unije. Ta določba prikazuje željo EU, da bi svoje državljane povezala z evropskimi projekti in z odločitvami, ki jih zadevajo.

Ta pravica je odvisna od več pogojev:

  • za pobudo je treba pridobiti najmanj milijon podpisov iz najmanj četrtine vseh držav članic,
  • pred začetkom zbiranja izjav o podpori predlogu državljanske pobude morajo organizatorji to prijaviti pri Komisiji, ki bo preverila, ali predlog ne presega pooblastil Komisije in ne nasprotuje vrednotam Unije,
  • časovni okvir za zbiranje izjav o podpori, bodisi na papirju ali preko spletnega sistema, je 12 mesecev od dneva prijave predloga.

Evropska komisija se lahko na pobudo, ki so jo predlagali evropski državljani, odzove, ali pa tudi ne. Če ta pobuda odpira zakonodajni predlog, bosta Svet in Parlament sprejela ta akt po rednem zakonodajnem postopku ali po enem od izrednih zakonodajnih postopkov.

POVEZANI AKTI

Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi [UL L 65, 11.3.2011]. Spremenjena z Delegirano uredbo (EU) št. 268/2012 [UL L 89, 27.3.2012], Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 [UL L 158, 10.6.2013] in Delegirano uredbo (EU) št. 887/2013 [UL L 247, 18.9.2013].

2013/142/EU: Priporočilo Komisije z dne 12. Marca 2013 o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament [UL L 79, 21.3.2013].

Sporočilo Komisije za Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Priprava evropskih volitev leta 2014: nadaljnja krepitev demokratične in učinkovite izvedbe evropskih volitev (COM(2013)0126 final) [Ni objavljeno v Uradnem listu].

Zadnja posodobitev: 05.02.2014

Top