Help Print this page 
Title and reference
Evropski parlament

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.
Multilingual display
Text

Evropski parlament

UVOD

Evropski parlament je institucija, v kateri so državljani EU neposredno zastopani. Državljani vsakih pet let izvolijo poslance Evropskega parlamenta, pri čemer ima vsaka država članica določeno število sedežev.

Z revizijami evropskih pogodb je Evropski parlament postopoma pridobival vedno več pristojnosti. Zdaj ima enakovredno zakonodajno moč kot Svet na večini področij, kjer ima EU pristojnost. Skupaj s Svetom sprejema proračun Unije. Poleg tega ima tudi politični nadzor nad Komisijo.

SESTAVA

Razdelitev sedežev v Parlamentu med države članice je kompleksna zadeva, ki je bila pogosto osrednja tema razprav pri reviziji pogodb. Pri razdelitvi je treba najprej ohraniti ustrezno sorazmernost med sedeži, ki so dodeljeni državam članicam, in njihovim prebivalstvom. Nato mora Parlament imeti možnost, da prouči pomembna politična vprašanja, tudi za manj poseljene države članice. Skupno število poslancev ne sme preseči določenega praga, da delo Parlamenta ne bi bilo ovirano.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe razdelitev sedežev med državami članicami ni več del pogodb. Zdaj se razdelitev sedežev določi s soglasno odločitvijo, ki jo sprejme Evropski svet na pobudo in z odobritvijo Parlamenta.

Pogodba postavlja osnovna pravila, ki se nanašajo na sestavo Parlamenta:

  • največje število poslancev je 751, skupaj s predsednikom Parlamenta;
  • najmanjše število sedežev na državo članico je 6;
  • največje število sedežev na državo članico je 96;
  • razdelitev sedežev mora temeljiti na načelu padajoče sorazmernosti. Drugače povedano, bolj številčno je prebivalstvo neke države, več poslancev ima in večje je število prebivalcev, ki jih poslanec te države predstavlja.

Po vstopu Hrvaške v Unijo julija 2013 se je število evropskih poslancev začasno povečalo na 766. Po evropskih volitvah maja 2014 je to število ponovno 751, pri čemer je 12 držav izgubilo sedež (Romunija, Grčija, Belgija, Portugalska, Češka republika, Madžarska, Avstrija, Bolgarija, Irska, Hrvaška, Litva in Latvija), Nemčija pa je izgubila tri sedeže.

PRISTOJNOSTI

Lizbonska pogodba s širitvijo pristojnosti Evropskega parlamenta krepi demokratično naravo EU. Postopek soodločanja, v katerem je Parlament enakopraven Svetu, se je preimenoval v redni zakonodajni postopek. Ta postopek se zdaj uporablja na več kot 40 novih področjih, kot so kmetijstvo, energetska varnost, priseljevanje, pravosodje, notranje zadeve, javno zdravje in strukturni skladi. (glejte dokument o zakonodajnih postopkih). Parlament posreduje tudi pri aktih, ki so bili sprejeti na področju posebnih zakonodajnih postopkov, pri čemer poda svoje mnenje (postopek posvetovanja) ali soglasje (postopek odobritve).

Na mednarodni ravni mora Parlament odobriti številne vrste sporazumov s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, kot so pridružitveni sporazumi ali sporazumi na področjih, ki jih pokriva redni zakonodajni postopek (na primer trgovinski sporazumi). Z njim se je treba posvetovati tudi o vseh drugih oblikah mednarodnih sporazumov.

Parlament je z Lizbonsko pogodbo dobil več proračunskih pristojnosti. Zdaj je enakopraven s Svetom pri celotnem postopku sprejemanja letnega proračuna Evropske unije in ne le pri neobveznih odhodkih kot doslej. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe Parlament ni imel zadnje besede pri obveznih odhodkih, zlasti na področju kmetijstva in mednarodnih sporazumov (približno 45 % celotnega proračuna Unije), ampak je lahko le predlagal spremembe. Postopek je bil poenostavljen in sestoji iz enega branja v Parlamentu in Svetu ter v primeru nestrinjanja še v spravnem odboru (člen 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije).

Parlament je dobil tudi večji politični nadzor nad Evropsko komisijo. Predsednik je izvoljen na podlagi predloga Evropskega sveta. Pri tem je treba upoštevati rezultate evropskih volitev. Imenovanje Komisije kot celote je odvisno od odobritve Parlamenta. Odobritev vključuje tudi imenovanje visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je sočasno tudi podpredsednik Evropske komisije. V skladu s členom 234 Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko Parlament razreši Komisijo na podlagi nezaupnice.

Parlament je pridobil tudi dodatne odgovornosti glede revizije ustanovitvenih pogodb Unije. Ker ima pravico do pobude, lahko predlaga spremembe pogodb. Parlament sodeluje v Konvenciji, ki preučuje projekte, ki so bili vloženi v redni postopek za revizijo pogodb, z njim pa se je treba posvetovati za spreminjanje pogodb v okviru poenostavljenega revizijskega postopka.

PREGLEDNA TABELA

-

Členi

Zadeva

Pogodba o EU

14

Vloga in sestava Parlamenta

Pogodba o delovanju Evropske unije

223 do 234

Delovanje Evropskega parlamenta

POVEZANI AKTI

2013/312/EU: Sklep Evropskega sveta z dne 28. junija 2013 o sestavi Evropskega parlamenta [Uradni list L 181, 29.6.2013].

Zadnja posodobitev: 08.05.2014

Top