Ekonomska in monetarna unija EU

 

POVZETEK:

Člen 119 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Člen 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije

KAJ JE NAMEN ČLENOV 119 IN 140 POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE?

• Člen 119 določa, da Evropska unija (EU) in države članice EU usklajujejo svojo ekonomsko politiko in opredeljujejo ter izvajajo enotno monetarno politiko in politiko deviznega tečaja. Člen se nanaša na uvedbo enotne valute, evra, in določa nekaj vodilnih načel.
• Člen 140 določa, da morajo države članice izpolniti določena „konvergenčna merila“, če želijo vstopiti v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije EU (EMU). Tretja faza vključuje sprejem evra kot valute in izvajanje enotne monetarne politike v zadevnih državah članicah.

KLJUČNE TOČKE

• EMU je postopek usklajevanja gospodarskih in monetarnih politik držav članic. Zajema tri faze:
  • Prva faza (1990–1993). Prosti pretok kapitala med državami članicami.
  • Druga faza (1994–1998). Usklajevanje monetarnih politik držav članic, tesnejše sodelovanje med nacionalnimi centralnimi bankami in zbliževanje njihovih gospodarstev (tj. ekonomska konvergenca).
  • Tretja faza (od 1. januarja 1999 naprej). Postopno uvajanje evra in izvajanje enotne monetarne politike pod okriljem Evropske centralne banke (ECB).

Prvi dve fazi EMU sta že zaključeni za vse države članice, medtem ko zadnja faza še ni. Do danes je evro za svojo valuto sprejelo samo 20 držav članic, ki skupaj tvorijo t. i. „evroobmočje“.

Prehod na evro

• Da bi država članica lahko uvedla evro, mora najprej izpolniti več gospodarskih in pravnih zahtev, t. i. konvergenčnih meril.
• Namen teh meril je zagotoviti stabilne gospodarske in finančne razmere v EU.
• Pravno konvergenčno merilo določa, da morajo države članice ravnati v skladu s Pogodbami EU, zlasti pri vprašanjih, ki so povezana z nacionalno centralno banko in valuto.
• Ko država članica izpolni vse te zahteve, lahko sprejme evro za svojo valuto. Evro nato nadomesti prejšnjo nacionalno valuto in postane uradna valuta države.
• Evropska komisija in ECB vsaki dve leti ocenita napredek držav članic pri izpolnjevanju konvergenčnih zahtev. Če presodita, da država članica lahko napreduje v tretjo fazo EMU, Svet Evropske unije sprejme odločitev, da zadevna država članica lahko sprejme evro za svojo valuto.

Evropska centralna banka

ECB ima bistveno vlogo v EMU. Neodvisno določa denarno politiko držav članic evroobmočja. Ima tudi pristojnost za odobritev izdajanja evrskih bankovcev. Države članice lahko izdajajo kovance, vendar mora ECB najprej odobriti njihovo letno količino.

Prve države v evroobmočju

• Svet je 3. maja 1998, na zgodovinski datum za začetek tretje stopnje EMU, sprejel sklep, s katerim priznava, da je 11 držav članic (Belgija, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska) izpolnilo potrebne pogoje za uvedbo enotne valute 1. januarja 1999. Leta 2000 je bil podobni sklep sprejet za Grčijo, ki je januarja 2001 vstopila v tretjo fazo EMU.

• Uvedba evra je nato potekala v dveh fazah:
  • 1. januar 1999. Evro je bil sprejet kot knjižni denar*, menjalna razmerja pa so bila določena na podlagi prejšnjih nacionalnih valut, ki so tako postale nedecimalne podenote evra.
  • 1. januar 2002. Evro kovanci in bankovci so bili uvedeni v zadevnih državah članicah. Evropski državljani in podjetja so lahko svoja gotovinska plačila opravljali v evrih.

Širitev evroobmočja

• Načeloma bi se vse države članice morale pridružiti tretji fazi EMU in sprejeti evro. Vendar nekatere še niso izpolnile gospodarskih in pravnih zahtev. Zato so izvzete, dokler ne bodo lahko sprejela evra.
• Evroobmočje se je nekajkrat razširilo in vključilo več držav članic:
  • Slovenijo 1. januarja 2007;
  • Ciper in Malto 1. januarja 2008;
  • Slovaško 1. januarja 2009;
  • Estonijo 1. januarja 2011;
  • Latvijo 1. januarja 2014;
  • Litvo 1. januarja 2015;
  • Hrvaško 1. januarja 2023.

Izjeme

Danska je sprejela izvzetje pri sodelovanju v EMU, podrobnosti o tem pa so določene v protokolu št. 16, priloženemu k ustanovnim pogodbam EU. Danska je ohranila možnost, da lahko preneha uporabljati svojo izjemo in zaprosi za sprejem evra, vendar še ni naznanila take namere.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Širitev evroobmočja (Evropska komisija)
• Ekonomska in monetarna unija (EMU) (Evropska centralna banka).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Tretji del – Notranje politike in ukrepi Unije – Naslov VIII – Ekonomska in monetarna politika – Člen 119 (prejšnji člen 4 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 96).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Tretji del – Notranje politike in ukrepi Unije – Naslov VIII – Ekonomska in monetarna politika – Poglavje 5 – Prehodne določbe – Člen 140 (prejšnji členi 121(1), 122(2), drugi stavek in 123(5) PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 108).

Zadnja posodobitev 23.02.2023