Help Print this page 

Summaries of EU Legislation

Title and reference
STO: sporazum o trgovini s storitvami

Summaries of EU legislation: direct access to the main summaries page.

This summary is archived.
Multilingual display
Miscellaneous information
  • Archived: true
Text

STO: sporazum o trgovini s storitvami

 

POVZETEK:

Sklep Sveta 94/800/ES o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu EU

Urugvajski krog mnogostranskih trgovinskih pogajanj (1986–1994) – Sporazum o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije (STO) – vidiki, povezani s trgovino s storitvami

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA IN SPORAZUMA?

Ta sklep potrjuje sporazum o ustanovitvi STO v imenu Evropske skupnosti (danes Evropska unija – EU), ki vključuje Splošni sporazum o trgovini s storitvami.

KLJUČNE TOČKE

Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) je prvi sklop pravil, sprejet na večstranski ravni, ki ureja mednarodno trgovino s storitvami. Vsebuje tri elemente:

  • splošni sklop pravil s temeljnimi zahtevami za vse članice Svetovne trgovinske organizacije (STO),
  • liste specifičnih obvez v zvezi z dostopom vsake članice STO na trg in
  • priloge, ki določajo posebne pogoje, ki se morajo uporabljati v različnih sektorjih.

SPLOŠNA PRAVILA

  • Sporazum GATS se uporablja za vse storitve v vseh sektorjih razen za storitve javnih organov. Uporablja se tudi za vse ukrepe, ki se nanašajo na storitve, sprejete na vseh vladnih ravneh (centralni, regionalni, lokalni itd.). Sporazum opredeljuje štiri metode izvajanja storitev:
    • izvajanje storitve z ozemlja ene članice na ozemlju katere koli druge članice (npr. mednarodni telefonski klici),
    • izvajanje storitve na ozemlju ene članice za potrošnika iz katere koli druge članice (npr. turizem),
    • izvajanje storitve s komercialno prisotnostjo članice na ozemlju katere koli druge članice (npr. bančne storitve),
    • izvajanje storitve prek posameznikov iz ene države članice, ki začasno prebivajo in delajo na ozemlju katere koli druge članice (npr. gradbeni delavci, manekenke, svetovalci).
  • Sporazum temelji na načelu obravnave države z največjimi ugodnostmi, v skladu s katerim vsaka država članica zagotovi podjetjem iz druge države članice (MFN) enako ugodno obravnavo kot svojim podjetjem oziroma podjetjem iz katere koli druge države. Vendar obstajajo izjeme za posebne storitvene dejavnosti, ki so vključene na seznam izjem pri načelu obravnave države z največjimi ugodnostmi. Vsaka vlada bi dejansko lahko določila omejitve pri dostopu tujih podjetij na njen trg.
  • Poleg tega lahko članice, ki sklenejo sporazum o prosti trgovini ali ki vstopijo v carinsko unijo, med seboj liberalizirajo trgovino s storitvami, ne da bi morale v ta sporazum vključiti tudi druge podpisnice sporazuma GATS. Njihov dvostranski ali regionalni sporazum pa mora zagotavljati veliko sektorsko pokritost in si prizadevati za zmanjšanje ali preprečitev diskriminacije.
  • Da se zagotovi maksimalna preglednost, sporazum zahteva od vlad, da objavijo vse ustrezne zakone in predpise. Te ukrepe je treba upravljati razumno, objektivno in nepristransko.
  • Dvostranski sporazumi, ki jih sklenejo vlade o priznavanju kvalifikacij, morajo biti odprti za druge članice, ki se želijo tem sporazumom pridružiti. Vsaka članica mora tudi zagotoviti, da monopoli in izvajalci storitev z izključnimi pravicami ne zlorabijo svojega položaja. Članice se morajo posvetovati o načinih odprave poslovnih praks, ki lahko ovirajo konkurenco.
  • Mednarodni prenosi in plačila za tekoče transakcije v zvezi s specifičnimi obvezami, sprejetimi na podlagi sporazuma GATS, se ne smejo omejiti, razen v primeru težav pri plačilnih bilancah in v nekaterih okoliščinah.

Specifične obveze

  • Pravila o dostopu na trg in nacionalni obravnavi niso splošne zahteve, temveč specifične obveze, vključene v liste, priložene k sporazumu GATS, ki tvorijo sestavni del sporazuma. Te liste opredeljujejo storitve in storitvene dejavnosti, za katere je dostop na trg zagotovljen, ter določajo pogoje za urejanje tega dostopa. Ko so te obveze konsolidirane, se lahko samo spremenijo ali se od njih odstopi na podlagi pogajanj o kompenzaciji z zadevno državo.
  • Vsaka članica mora zato zagotoviti storitvam in izvajalcem storitev iz katere koli druge članice enako ugodno obravnavo, kakršna velja tudi pod pogoji, navedenimi na njeni listi.
  • Sporazum temelji tudi na načelu nacionalne obravnave. Vsaka država članica v sektorjih, navedenih na listi vsake članice, ter pod navedenimi pogoji, zagotovi proizvodom druge države članice enako ugodno obravnavo kot svojim nacionalnim proizvodom.

Postopna liberalizacija

Sporazum GATS predvideva pogajanja, ki se začnejo v petih letih, da bi se dosegla višja raven liberalizacije trgovine s storitvami. Ta liberalizacija bo usmerjena v krepitev obvez na listah ter v zmanjšanje negativnega učinka ukrepov, ki jih sprejemajo vlade.

Sektorska vprašanja

Del sporazuma GATS so številne priloge o različnih storitvenih sektorjih. Namen teh prilog je upoštevati nekatere določene značilnosti zadevnih sektorjev.

  • Priloga o gibanju fizičnih oseb dovoljuje vladam, da se pogajajo o specifičnih obvezah v zvezi z začasnim bivanjem oseb na njihovem ozemlju zaradi izvajanja storitev. Sporazum se ne uporablja za zaposlitev za nedoločen čas niti za ukrepe v zvezi z državljanstvom ali prebivališčem.
  • Priloga o storitvah zračnega prevoza izključuje iz področja uporabe sporazuma GATS prometne pravice in storitve, povezane s temi pravicami (predvsem dvostranske sporazume o zračnem prevozu, ki dodeljujejo pravice do pristajanja). Vendar se sporazum GATS uporablja za storitve popravila in vzdrževanja letal, storitve prodaje in trženja zračnega prevoza ter informacijskega sistema rezervacij.
  • Priloga o finančnih storitvah (zlasti bančnih in zavarovalniških storitvah) priznava pravico vlade, da sprejema ukrepe za zaščito vlagateljev, deponentov in imetnikov zavarovalnih polic. Sporazum iz svojega področja uporabe izključuje storitve, ki jih izvajajo centralne banke.
  • Priloga o telekomunikacijah določa, da morajo vlade vsakemu izvajalcu storitev iz katere koli druge članice odobriti dostop do javnih telekomunikacijskih omrežij pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.

IZVAJANJE SPORAZUMA

Institucionalna pravila

Ta pravila se zlasti nanašajo na svetovanja in reševanje sporov ter na ustanovitev Sveta za trgovino s storitvami.

Nadaljevanje pogajanj

  • Na koncu Urugvajskega kroga so se vlade dogovorile, da nadaljujejo s pogajanji na štirih področjih:
    • temeljne telekomunikacije,
    • pomorski promet,
    • gibanje posameznikov in
    • finančne storitve.
  • Potekala naj bi tudi nadaljnja pogajanja o subvencijah, vladnih naročilih in zaščitnih ukrepih.

OD KDAJ SE TA SKLEP IN SPORAZUM UPORABLJATA?

  • Sklep se uporablja od 22. decembra 1994.
  • Sporazum se uporablja od 1. januarja 1995.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani: „EU in STO“ na spletnem mestu Evropske komisije.

GLAVNI DOKUMENTI

Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1–2).

Urugvajski krog mnogostranskih trgovinskih pogajanj (1986 – 1994) – Sporazum o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije (STO) (UL L 336, 23.12.1994, str. 3–10).

POVEZANI DOKUMENTI

Sklep Sveta 97/838/ES z dne 28. novembra 1997 o sprejetju rezultatov pogajanj Svetovne trgovinske organizacije o temeljnih telekomunikacijskih storitvah v imenu Evropske skupnosti glede zadev v njeni pristojnosti (UL L 347, 18.12.1997, str. 45–58).

Sklep Sveta 1999/61/ES z dne 14. decembra 1998 o sprejetju rezultatov pogajanj Svetovne trgovinske organizacije o finančnih storitvah v imenu Evropske skupnosti glede zadev v njeni pristojnosti (UL L 20, 27.1.1999, str. 38–39).

Zadnja posodobitev 18.04.2017

Top