Protisubvencijski ukrepi

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav zunaj EU

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba (EU) 2016/1037 določa pravila EU o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav zunaj EU in pogoje za uporabo izravnalnih ukrepov.

Uredba je bila trikrat spremenjena: z Uredbo (EU) 2017/2321, z Uredbo (EU) 2018/825 in z Delegirano uredbo (EU) 2020/1173.

KLJUČNE TOČKE

Uredba (EU) 2016/1037

Izravnalna dajatev se uporablja za odpravljanje škodljivih učinkov subvencioniranega uvoza izdelka na proizvajalce EU na istem trgu izdelkov in ponovno vzpostavitev poštene konkurence. Dajatev plača uvoznik, poberejo pa jo nacionalni carinski organi zadevne države EU.

Izpolnjeni morajo biti štirje pogoji, preden se lahko uvedejo protisubvencijski ukrepi za uvoz izdelka:

• uvoz prejema določeno subvencijo,
• povzročati mora znatno škodo* industriji EU, ki proizvaja podoben izdelek*,
• obstajati mora vzročna zveza med subvencioniranimi uvozi in znatno škodo ter
• protisubvencijski ukrep ne sme biti v nasprotju z interesom EU – ukrep ne bi smel povzročiti večje škode njenemu gospodarstvu kot pomoč industriji, ki ji uvoz povzroča škodo.

Vložitev pritožbe

• Pritožbo proti subvencioniranju pri Evropski komisiji vložijo proizvajalci EU zadevnega izdelka ali pa se vloži v njihovem imenu bodisi neposredno bodisi prek organov države EU. Druge stranke, kot so sindikati, lahko prav tako vložijo pritožbo skupaj z industrijo EU in postanejo zainteresirane strani v postopku. Komisija lahko v posebnih okoliščinah uvede tudi preiskavo subvencij na lastno pobudo.
• Vsaka pritožba mora vključevati dokaz o subvenciji, škodo in vzročno povezavo med domnevno subvencioniranimi uvozi in domnevno škodo.
• Zaradi varovanja zaupnih poslovnih podatkov je treba vložiti dve različici pritožbe: različico zaupne narave in različico, ki ni zaupne narave. Prva je na voljo samo osebju Komisije, ki neposredno obravnava primer. Različica, ki ni zaupne narave, je po začetku preiskave na zahtevo dostopna vsem zainteresiranim stranem.
• Komisija mora preučiti natančnost in primernost dokazov, predloženih v pritožbi, da bi ugotovila, ali obstajajo zadostni dokazi, ki bi upravičili uvedbo preiskave. To je treba storiti v 45 dneh od vložitve pritožbe.
• Komisija mora pred uvedbo protisubvencijske preiskave omogočiti posvetovanje vladi države izvoznice.

Protisubvencijska preiskava

• Ko se Komisija odloči uvesti preiskavo, mora objaviti obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. Kontaktira vse znane proizvajalce in druge zainteresirane strani ter jih zaprosi, naj izpolnijo vprašalnike v določenem roku.
• Če je veliko potencialno zainteresiranih strani, se lahko Komisija odloči, da bo preiskavo izvedla na podlagi vzorca gospodarskih subjektov (proizvajalci izvozniki, proizvajalci EU, uvozniki, uporabniki).
• Kadar Komisija na podlago preiskave meni, da je prišlo do subvencioniranja, ki povzroča škodo, lahko uvede protisubvencijske ukrepe za uvoz zadevnega izdelka v EU. Ti ukrepi so na splošno v obliki:
  • dajatve ad valorem – odstotek uvozne vrednosti zadevnega izdelka;
  • posebnih dajatev – stalna vrednost za določeno količino blaga, npr. 100 EUR na tono izdelka, ali
  • cenovne zaveze – zaveza izvoznika, da bo spoštoval minimalne uvozne cene.
• Organi države izvoznice si lahko tudi prizadevajo za odpravo subvencioniranja ali sprejmejo ukrepe v zvezi z učinki subvencioniranja.
• Morebitne začasne ukrepe je treba uvesti najkasneje devet mesecev od začetka preiskave, uporabljati pa se morajo najmanj štiri mesece. Temu lahko sledi uvedba dokončnih ukrepov, ki so veljavni pet let.
• Uvoznik v EU plača dajatve, poberejo pa jih nacionalni carinski organi zadevnih držav EU.
• Pod določenimi pogoji je mogoče pregledati veljavne ukrepe (vmesni pregled). Obseg tega pregleda je običajno omejen na en element ali različne elemente prvotnih ukrepov, npr. raven subvencioniranja in/ali škode, obseg izdelka ali oblika ukrepov.
• Po petih letih ukrepi prenehajo veljati, razen če pregled zaradi izteka ukrepa pokaže, da bi se subvencioniranje in znatna škoda verjetno nadaljevala ali ponavljala.
• Uvozniki lahko zahtevajo celotno ali delno vračilo plačanih dajatev, če lahko dokažejo, da je stopnja subvencije, na podlagi katere so bile plačane dajatve, odpravljena ali zmanjšana.
• Protisubvencijska pravila EU temeljijo na globalnih standardih, ki jih določa Svetovna trgovinska organizacija (STO).

Spremenjena Uredba (EU) 2017/2321

Ker so izkušnje pokazale, da se nekatere subvencije odkrijejo šele med zadevno preiskavo, je v Uredbi (EU) 2017/2321 dodan pododstavek, ki od Komisije zahteva, da v teh primerih omogoči dodatna posvetovanja zadevni državi porekla in/ali izvoza v zvezi s takšnimi subvencijami, ugotovljenimi med preiskavo.

Uredba o spremembi (EU) 2018/825

Uredba med drugim uvaja naslednje.

• Poenostavlja postopek preiskave in manjšim podjetjem olajšuje sodelovanje v preiskavah trgovinske zaščite (vključno z vzpostavitvijo službe za podporo malim in srednjim podjetjem (MSP) na področju trgovinske zaščite).
• Spreminja, kako se pravilo, znano kot „pravilo nižje dajatve“, uporablja v protisubvencijskih primerih. EU je prej uvajala ukrepe za manjšo stopnjo, kot je bil celotni obseg subvencioniranja, kjer je nižja stopnja („stopnja škode“) zadostovala za odpravo škode, povzročene industriji EU. V skladu z novimi pravili lahko protisubvencijski ukrepi v celoti izravnajo subvencije, ki jih je prejel izvoznik, če je to v interesu EU.
• Uvaja nova pravila za izračun „neškodljive cene“ (cena, ki naj bi jo industrija zaračunala v običajnih razmerah). Izračun lahko zdaj upošteva stroške potrebnih naložb, na primer v infrastrukturo ali raziskave in razvoj, in tudi prihodnje izdatke v zvezi s socialnimi in okoljskimi standardi, na primer v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami. Neškodljiva cena zdaj predpostavlja minimalni 6-odstotni dobiček, ki je vključen v izračun, višja stopnja dobička pa je mogoča v posameznem primeru.
• Uvedla je obdobje predhodnega razkritja, med katerim zainteresirane strani prejmejo informacije o uvedbi ali neuvedbi začasnih ukrepov tri tedne vnaprej. Komisija je v pregledu v skladu z Uredbo o spremembi (EU) 2018/825 ugotovila, da uvoz v obdobju predhodnega razkritja na splošno ni povzročil dodatne škode industriji EU. Zato je sprejela delegirani akt o podaljšanju trajanja obdobja predhodnega razkritja na štiri tedne (Delegirana uredba (EU) 2020/1173).

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

• Uredba (EU) 2016/1037 se uporablja od 20. julija 2016. Kodificira in nadomešča Uredbo (ES) št. 597/2009 ter njene poznejše spremembe.
• Uredba o spremembi (EU) 2017/2321 se uporablja od 20. decembra 2017.
• Uredba o spremembi (EU) 2018/825 se uporablja od 8. junija 2018.
• Delegirana uredba (EU) 2020/1173 se uporablja od 11. avgusta 2020.

OZADJE

• Subvencija je finančni prispevek, kot so nepovratna sredstva ali posojilo, ki ga običajno izplača vlada države zunaj EU. Zagotavlja ugodnosti podjetju ali industriji, ki svoje izdelke izvaža v EU, s tem pa izkrivlja konkurenco na trgu EU. Da bi ukrepala proti temu izkrivljanju in ponovno vzpostavila pošteno konkurenco, lahko EU naloži izravnalne dajatve na takšen uvoz.
• Protisubvencijska pravila EU temeljijo na globalnih standardih, ki jih določa STO.
• Več informacij je na voljo na straneh:
  • Protisubvencijski ukrepi (Evropska komisija);
  • Obvestilo o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave.

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (kodificirano besedilo) (UL L 176, 30.6.2016, str. 55–91).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2016/1037 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 16.10.2020